Blair: Naslednjih 48 ur bo kritičnih

Naslednja dva dneva bosta "dokaj kritična" v prizadevanjih za rešitev spora zaradi 15 v Iranu zajetih britanskih mornarjev, je izjavil britanski premier Tony Blair, potem ko se je vodja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani zavzel za diplomatsko rešitev spora.

Po Blairovih besedah Laridžanijeve besede dajejo upanje za mirno končanje krize. "Če želijo to rešiti po diplomatski poti, so vrata odprta," je povedal britanski premier.

Velika Britanija ima po Blairovih besedah dve možnosti pristopa do Teherana. Ena je rešiti zadevo z mirnimi pogajanji. Druga pa je, da jim damo jasno vedeti, da bomo morali, če to ne bo mogoče, zavzeti bolj ostro stališče.

Državi naj bi danes sicer začela pogovore o rešitvi zapleta, ki je nastal, ko je Teheran 23. marca zajel britanske mornarje in jih obtožil, da so pluli v iranskih ozemeljskih vodah. Vendar pa je iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad za nedoločen čas pogovore prestavil.

Medtem je iranski podpredsednik Parviz Davudi izrazil upanje, da bodo spor "kmalu" rešili, vendar mora London najprej priznati, da so njegove sile nezakonito priplule v iranske vode.

Potem ko je Laridžani predlagal rešitev problema z zajetimi britanskimi vojaki po diplomatski poti ter oblikovanje delegacije, ki bi določila, ali so britanske sile zašle v iranske ozemeljske vode, pa London sicer načrtuje nove stike z iranskimi predstavniki.

Z britanskega zunanjega ministrstva so še sporočili, da bodo še danes skušali poiskati pojasnila pri iranski strani, čeprav niso mogli takoj potrditi, ali bo do pogovorov dejansko prišlo.

'Pomorska meja ni določena'

Avstrijski strokovnjak za pomorsko pravo Florian Zeilinger pa je za avstrijski časopis Der Standard ocenil, da v zapletu nimata prav niti London niti Teheran, saj pomorska meja med Iranom in Irakom v Perzijskem zalivu namreč ni določena. Zaradi tega satelitske slike, ki jih je Velika Britanija predložila kot dokaz, da ni prišlo do vdora v iranske ozemeljske vode, nimajo nikakršnega pomena, je poudaril avstrijski pravnik.

"Dogovorjene morske meje med Irakom in Iranom namreč ni," je menil Zeilinger. "Satelitski podatki dejansko dokazujejo le malo. Zemljevid, ki ga je izdelalo britansko obrambno ministrstvo, je le ilustracija. Predstavlja le britansko mnenje, kje bi lahko potekala meja, ne pa mednarodnopravno veljavne meje," je še dejal Zeilinger.

Po pomorskem pravu do dokončne določitve meje velja sredinska črta kot začasna meja. Ta "de facto" razmejitvena črta lahko postane dejanska meja, če jo obe strani dalj časa spoštujeta, je razložil Zeilinger. V primeru Irana in Iraka pa tega ni mogoče trditi, saj sta se obe državi pred komaj dvema desetletjema vojskovali prav zaradi meje na morju oziroma v toku reke Šat al Arab, ki se izteka v Perzijski zaliv.

ZDA so v ponedeljek iransko vlado uradno zaprosile, da razišče primer pogrešanega ameriškega državljana, ki se že od sredine marca ni oglasil družini in delodajalcu. Tiskovni predstavnik State Departmenta Sean McCormack je od tem dodal, da ZDA nimajo razloga za sum, da bi bil ta primer povezan s 15 zajetimi britanskimi vojaki v Iranu.

Izginuli Američan naj bi bil upokojeni agent FBI, čeprav je bil v Iranu kot zasebni državljan. Njegovega imena za zdaj niso objavili, prav tako ni jasno, kdaj točno in kje je izginil, vendar ZDA položaj spremljajo. Američan se je sicer zadrževal na otoku Kiš ob iranski obali na jugu, kjer je območje proste trgovine.

Bush: Zamenjave ne bo

Ameriški predsednik George Bush je danes izjavil, da Iranu ne bodo ponudili zamenjave za zajetih 15 članov britanske mornarice. Bush je v izjavi v Beli hiši tudi poudaril, da je treba nadaljevati prizadevanja, s katerimi bi Teheranu preprečili pridobitev jedrskega orožja.

Bush je dejal, da podpira prizadevanja vlade premiera Tonyja Blaira za mirno rešitev vprašanja 15 britanskih mornarjev in marincev, ki jih je v Perzijskem zalivu 23. marca zajel Iran. "Močno tudi podpiram premierovo izjavo, da v primeru talcev ne bi smelo biti zamenjave," je dodal. Ameriška vojska je sicer januarja v Erbilu na severu Iraka zajela pet Irancev, in jih obtožila, da so kot člani iranske revolucionarne garde nudili podporo iraškim šiitskim milicam.

Ameriški predsednik je danes tudi pozval k nadaljnjim prizadevanjem, s katerimi bi Teheranu preprečili pridobitev jedrskega orožja, saj bi Iran sicer lahko postal "pomembna destabilizacijska sila na Bližnjem vzhodu". "Zato smo si prizadevali oblikovati mednarodno koalicijo, s katero bi Irance poskušali prepričati, naj opustijo orožje in jim jasno povedali, da morajo izbrati, izbira pa je osamitev ali dejstvo, da ne izkoristijo priložnosti za rast svojega gospodarstva," je še dejal Bush.