"Ne bom se opravičil zaradi Iraka," je poudaril in dodal, da je ponosen na to, kar je storil. "Enako bi storil še enkrat. Verjamem, da smo s strmoglavljenjem iraškega predsednika Sadama Huseina naredili pravo potezo. Svet je sedaj varnejši," je povedal. Blair je še vedno prepričan, da je Sadam Husein imel orožje za množično uničevanje. Zakaj je potem zadnjih deset let oviral mednarodne inšpektorje, če tega orožja ni imel, se je vprašal britanski premier.
Raziskave kažejo na Blairov odstop
Najnovejše javnomnenjske raziskave namreč kažejo, da okoli polovica Britancev meni, da bi Blair moral odstopiti. Raziskave tudi kažejo, da ima Blairova laburistična stranka najmanjšo podporo v zadnjih desetih letih. V eni od anket so laburiste glede priljubljenosti celo prehiteli konservativci.
V pogovoru za nedeljsko izdajo britanskega časnika The Observer je britanski premier še zatrdil, da bo na prihodnjih parlamentarnih volitvah znova nastopil in ostal na položaju do konca mandata. "Povedal sem, da bom delo opravil do konca," je dejal.
V Bournemouthu na jugu Velike Britanije se je začel letni kongres vladajoče britanske Laburistične stranke, ki bo za premiera Blaira doslej najtežji. Del laburistov je namreč zaradi neuspešnega iskanja iraškega orožja za množično uničevanje, ki je bilo glavni povod za napad na Bagdad, izgubilo zaupanje v svojega vodjo.
Po svetu več protestov proti okupaciji Iraka
V številnih evropskih in ameriških mestih so v soboto potekali shodi v znak protesta proti nadaljnji okupaciji Iraka. V Londonu se je na protestu proti politiki britanske vlade do Iraka po ocenah policistov zbralo 20.000 ljudi, po ocenah organizatorjev pa okoli 100.000 ljudi, ki so zahtevali odstop britanskega premiera Tonyja Blaira in umik britanske vojske iz Iraka. V Berlinu je po policijskih navedbah okoli 400 ljudi protestiralo proti okupaciji Iraka in palestinskih ozemelj. Organizatorji so našteli okoli 2000 udeležencev. Podoben protest v podporo Iračanom in Palestincem je potekal v Madridu, kjer se je po navedbah policije zbralo okoli 8000, po navedbah organizatorjev pa 12.000 ljudi. Protesti so po poročanju tujih tiskovnih agencij potekali še na Dunaju, v Sevilli, Barceloni, Atenah, Parizu, Bruslju, Carigradu, Ankari, Varšavi, New Yorku, Seulu in San Franciscu.
