V britanskem parlamentu danes ni bilo izglasovano dopolnilo, da ni pravih razlogov za napad na Irak, saj je sprejemu dopolnila nasprotovalo 393 poslancev, ki so podprli vladno politiko do Iraka. Izglasovani vladni predlog poudarja, da Velika Britanija podpira prizadevanja ZN za razorožitev Iraka, možnost vojne pa ne omenja.
Za Blaira, ki je v nastopu poudaril, da si bo prizadeval za sprejetje resolucije ZN o Iraku, pa je zaskrbljujoče, da je dopolnilo o nasprotovanju vojni podprlo kar 120 poslancev iz njegove laburistične stranke.
Blix: Ni pravi čas za "zapiranje vrat" inšpekcijam
Blix je v pogovoru za četrtkovo izdajo nemškega tednika Die Zeit dejal, da je za inšpekcije potrebnega še več mesecev časa, čeprav, kot je dodal, še vedno ni "povsem jasno", ali želi Irak z inšpektorji res sodelovati. Blix je v pogovoru poudaril, da je postopek inšpekcij počasen in dodal, da bi, "tudi če bi Irak polno sodeloval, potrebovali še nekaj mesecev časa". Vprašal se je, ali je zdaj po 12 tednih inšpekcij, ki so sledili štirim letom, ko inšpektorjev v Iraku ni bilo, res pravi čas, da "se vrata zaprejo".
Husein zavrnil možnost, da bi odšel v izgnanstvo
Iraški predsednik Sadam Husein je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CBS zavrnil možnost, da bi odšel v izgnanstvo, in zatrdil, da bo umrl v Iraku. Zanikal je, da bi obstajala kakršnakoli povezava med Irakom in teroristično mrežo Al Kaida, zanikal pa je tudi, da ima Irak prepovedane rakete, saj se je Bagdad zavezal k spoštovanju resolucije Varnostnega sveta ZN 1441, ta pa mu dovoljuje, da izdeluje rakete zemlja-zemlja.
Na vprašanje, ali bo Irak uresničil zahtevo vodje inšpektorjev Hansa Blixa, naj uniči rakete al samud, je Husein odgovoril, da Irak nima raket, ki bi bile v neskladju z dovoljenji.
Kdaj začetek napada na Irak?
Po poročanju naše dopisnice naj bi ZDA z napadom na Irak najverjetneje počakale vsaj do 7. marca, ko bo Varnostni svet obravnaval pisno poročilo vodje inšpektorjev Hansa Blixa. Takoj za tem pa naj bi Washington zahteval glasovanje o osnutku druge resolucije VS, ki bi dovolila uporabo sile v Iraku.
Rusija še vedno nasprotuje novi resoluciji
Rusija je pred drevišnjim kratkim obiskom nemškega kanclerja Gerharda Schröderja v Moskvi ponovila ostro nasprotovanje novi resoluciji o Iraku. Namestnik ruskega zunanjega ministra Jurij Fedotov je med obiskom v New Yorku dejal, da predlog nove resolucije temelji na domnevi, da so inšpekcije v Iraku propadle, čeprav za to ni nobene podlage.
Za nadaljnje pogovore za rešitev krize se bo zato Schröder sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Samo vojaški stroški napada 95 milijard dolarjev
Kot poroča ameriški dnevnik Washington Post, naj bi po ocenah Pentagona zgolj vojaški stroški napada na Irak znašali od 60 do 95 milijard dolarjev. Dnevnik, sklicujoč se na vire v ameriški administraciji in kongresu, navaja, da znesek ne vključuje stroškov obnove in povojne zasedbe Iraka. K stroškom je po navedbah časnika potrebno prišteti še stroške obnove in dolgotrajne povojne zasedbe Iraka ter nudenje človekoljubne pomoči približno dvema milijonoma beguncem, kar bi še povečalo proračunski primanjkljaj v višini približno 300 milijard dolarjev, za kolikor naj bi se po ocenah administracije Georgea Busha primanjkljaj povečal v prihodnjih dveh letih.
ZDA so minuli teden vpoklicale kakih 16.700 rezervistov in članov Narodne garde, s čimer se je število vseh vpoklicanih v aktivno služenje vojske povečalo na več kot 168.000, je sporočil Pentagon. Tokrat so bili vpoklicani predvsem pripadniki kopenske vojske, letalstva in marincev, so še pojasnili na ameriškem obrambnem ministrstvu.
Nafta kot orožje?
Voditelji 49-ih držav članic Organizacije islamske konference (OIC) so se v Kuala Lumpurju sestali na pogovorih o iraški krizi. Malezijski premier Mahathir Mohamad je po srečanju povedal, da so govorili o tem, kako bi nafto uporabili kot "sredstvo pritiska" za preprečitev napada na Irak. Pri tem pa se zavedajo, da so njihove države še bolj odvisne od cen nafte, vendar so menili, da je čas, da razmislijo tudi o tej možnosti.
Voditelji so tudi podprli francosko-nemški predlog o mirnejšem načinu reševanju iraškega vprašanja, ki so ga v ponedeljek predstavili VS ZN, obenem pa so od iraških oblasti zahtevali, da izpolnijo vse obveznosti, ki jim jih nalagajo resolucije VS. "Upamo, da bomo s pridružitvijo njihovemu predlogu [predlogu, ki ga poleg Francije in Nemčije odkrito podpirata tudi Rusija in Belgija, op. p.], lahko vplivali na ZDA,"je še dejal malezijski premier.
Zamisel, da bi nafto uporabili kot sredstvo vpliva na ZDA, obstaja že nekaj časa, vendar pa največje proizvajalke nafte nikoli niso dosegle soglasja. Zlasti ameriške zaveznice v Perzijskem zalivu, kot je Savdska Arabija, ki je največja proizvajalka nafte na svetu, so temu nasprotovale.
Malezija, ki bo predsedovanje OIC prevzela jeseni, je sicer predlagala izredni vrh OIC, na katerem bi sprejeli stališče do Iraka, s čimer pa se trenutno predsedujoča država Katar, kjer je nameščenih precej ameriških vojakov, ni strinjala.
Turčije od Nata želijo več pomoči
Turčija je zvezo Nato zaprosila, naj ji za zaščito njenega ozemlja v primeru vojne z Irakom pošlje večje število raket Patriot za protiraketno obrambo in več opreme za zaščito pred napadi z biološkim in kemičnim orožjem, kot je bilo prvotno dogovorjeno, so potrdili na sedežu zavezništva v Bruslju.
Članice zveze Nato turško zahtevo preučujejo in naj bi odločitev sprejele prihodnji teden. Nato je sicer dogovor o zavezniški zaščiti Turčije sprejela pred dobrimi desetimi dnevi po mesecu dni trdih pogajanj, v katerih tri članice zaradi nasprotovanja vojni v Iraku nanjo dolgo niso želel pristati.
