Shortova, ki je s položaja ministrice za razvoj odstopila pred tremi tedni, je za Sunday Telegraph povedala, da je Blair k podatkom britanskih obveščevalnih služb o iraškem orožju dodal svoje. Podatek, da bi lahko Sadam Husein začel napad s kemičnim ali biološkim orožjem v 45 minutah, ni prišel od obveščevalnih služb, ampak je Blair skušal po njenih besedah vnesti "občutek nujnosti". "To je bila politična odločitev, ki je prišla od premiera," je dejala Shortova. "Prevarani smo bili," je še pribila.

Blair je sicer v sobotnem pogovoru za Sky News Television dejal, da "ni nikakršnega dvoma, da bodo dokazi o iraškem orožju za množično uničevanje odkriti". Med obiskom v Sankt Peterburgu je še dejal, da obstaja "na stotine, morda tisoče domnevnih krajev za orožje za množično uničevanje, ki jih še vedno preiskujejo. Šele začeli smo nalogo," je dodal. Blair priznava, da bi bila upravičenost napada oslabljena, če tega orožja ne bi našli. "To bi seveda imelo pomen, zato je pomembno, da to nalogo nadaljujemo," je še povedal Blair.

Sicer pa je britanski premier že v petek kot "popolnoma absurdne" zavrnil očitke, da je njegova vlada namenoma dramatizirala v zvezi z grožnjo iraškega orožja za množično uničevanje. Sam niti najmanj ne dvomi v v preteklosti predstavljene dokaze. Blair se je s tem odzval na četrtkovo poročanje tiska, po katerem so birtanske oblasti v septembra lani objavljenem dosjeju o iraškem orožju za množično uničenje proti volji tajnih služb pretiravala pri navajanju groženj, ki naj bi jih predstavljal Sadam Husein.

Javnomnenjska raziskava, ki je bila v Veliki Britaniji objavljena v soboto, je pokazala, da 63 odstotkov britanskih volivcev meni, da je Blair v zvezi z iraškim orožjem za množično uničevanje narod vlekel za nos.

Prvič po vojni razdeljujejo hrano

Iraško ministrstvo za trgovino je pod nadzorom ameriške civilne uprave prvič po začetku vojne v Irak začelo razdeljevati hrano. Hrano je v državo pripeljal WFP v sodelovanju s silami koalicije in iraškim ministrstvom za trgovino.

Pod oblastjo režima Sadama Huseina so Iračani zaradi mednarodnih sankcij proti Iraku dobivali živilske nakaznice. Ob začetku vojne marca pa so državne oblasti Iračanom razdelile hrano za več mesecev vnaprej.

Sile koalicije so danes v Iraku odprle tudi centre za zbiranje orožja, vendar sredi popoldneva orožja ni oddal še nihče.

Kakih 5000 Iračanov se je medtem zbralo v središču Basre na protestu proti imenovanju britanskega vojaka za upravitelja te regije na jugu Iraka, ki jo nadzoruje britanska vojska. Britanski in iraški vojaki so zato močno zastražili poslopje lokalne uprave, kjer naj bi potekala slovesnost pri prevzemu upraviteljstva. "Nočemo, da z Basro upravlja britanski guverner. Sami smo sposobni voditi naše posle," je pisalo na številnih plakatih protestnikov.

Sredi Bagdada napad na ameriški tank

V napadu na ameriški tank v Bagdadu so bili po navedbah arabske televizije Al Džazira danes ubiti ameriški vojak in dva Iračana. Incident se je zgodil v bližini neke mošeje v četrti Al-Azamija, pri tem pa sta bila ranjena še dva ameriška vojaka. Identiteta napadalcev ni znana.. Po navedbah očividcev je ameriškega vojaka ubila granata, ki jo je nekdo vrgel na ameriški tank, dva mimoidoča Iračana pa sta bila ubita v obstreljevanju med napadalci in vojsko.

Japonski novinar zaradi spominka iz Iraka v zapor

Jordansko sodišče je obsodilo japonskega novinarja, ki je na začetku maja na letališče v Amanu prinesel granato iz Iraka in po nesreči ubil enega od letaliških varnostnikov. Obtoženi je dobil kazen 18 mesecev zapora zaradi uboja iz malomarnosti. Novinar Hiroki Gomi, ki je po koncu vojne v Iraku hotel granato odnesti domov kot "spominek", je že od začetka sojenja trdil, da je nedolžen. Kot je dejal, ni vedel, da lahko granata še eksplodira.

Eksplozivno telo, ki ga je novinar nosil v torbi, je eksplodiralo ob pregledovanju prtljage na amanskem letališču. Pri tem je bil ubit varnostnik, ki je odprl torbo, trije drugi pa so bili ranjeni. Novinar sam je utrpel lažje poškodbe.