Britanski premier Tony Blair je sicer zagovarjal vojaško operacijo v Iraku. "Podatki, ki smo jih imeli, so kazali na to, da je Hussein imel orožje, ki ga je bilo dejansko mogoče uporabiti. Ti podatki pa so se zdaj izkazali za netočne. Nekatere informacije, na podlagi katerih smo delovali, so bile napačne " je pred začetkom letnega kongresa laburistov v Brightonu priznal Tony Blair. Premier se namreč sooča z vse več pozivi opozicijskih politikov in nekaterih poslancev lastne stranke, naj se opraviči, ker je pri odločitvi za vojno v Iraku podprl Washington.
"Mislim, da nekateri ljudje hočejo, da obžalujem, da smo se znebili Huseina, tega pa ne morem, saj v to ne verjamem," je dodal Blair. "Verjamem, da je svet varnejši in boljši brez njega in njegovih sinov, ki bi vodili Irak."
Blair si zdaj tudi prizadeva, da bi pozornost znova preusmeril k domačim reformam, petdnevni kongres pa bo izkoristil za predstavitev načrtov pred volitvami prihodnje leto. Nedavna ugrabitev Britanca Kennetha Bigley v Iraku, nadaljevanje nasilja in pomanjkanje dokazov o orožju za množično uničevanje, pa Blaira še naprej mučijo. V pogovoru za BBC je Blair dejal, da ne želi "vlivati lažnega upanja" glede 62-letnega Bigleya, ki ga ugrabitelji v Iraku zadržujejo od 16. septembra. "Za zdaj nimamo ničesar novega. Upam, da bomo kljub težavam lahko nekaj storili za Bigleya, a nisem prepričan. Zaradi ljudi, s katerimi imamo opravka, je nesmiselno vlivati lažno upanje," je pojasnil Blair. Pri tem je ponovil, da se z ugrabitelji, skupino Tavid va al Džihad Jordanca Abuja Musaba al Zarkavija nikakor ne namerava pogajati.
Padec podpore Blairovim laburistom
Priljubljenost Blaira in njegove stranke je od napotitve britanskih vojakov v Irak strmo upadla, kar so pokazale tudi zadnje javnomnenjske raziskave. Najslabše rezultate za laburiste kaže raziskava tabloida News of the World, ki je pokazala, da jih podpira le 28 odstotkov vprašanih, medtem ko opozicijsko konservativno stranko podpira 32 odstotkov, liberalne demokrate pa 29 odstotkov. Javnomnenjska raziskava časnika Independent on Sunday je pokazala prednost laburistov z 32-odstotno podporo pred konservativci s 30-odstotno in liberalnimi demokrati s 27-odstotno podporo. Raziskava časnika Observer pa na prvo mesto postavlja konservativce s 33 odstotki, odstotno točko manj imajo laburisti, liberalni demokrati pa 25 odstotkov.
