Peter Mandelson, eden od Blairovih bližnjih sodelavcev, je v pogovoru za današnjo izdajo britanskega časnika Times ob vrnitvi z obiska v ZDA dejal, da s strani ameriškega zunanjega ministrstva in Pentagona, še posebej obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, prihajajo različni "znaki" glede vprašanja Iraka. "Zaradi tega Američani ne smejo biti presenečeni, če se Evropa in preostali svet zmedeno odzivajo, saj sporočilo ameriške administracije ni jasno," je še ocenil Mandelson.
90 odstotkov Britancev nasprotuje napadu na Irak
Anketa britanskega časnika Daily Telegraph je medtem pokazala, da dve tretjini Britancev ocenjujeta, da morebitni napad na Irak ne bi bil upravičen. Kar 90 odstotkov vprašanih se tudi boji, da bi morebitna akcija proti režimu Sadama Huseina sprožila povračilne ukrepe islamskih teroristov.
Več kot polovica vprašanih tudi ocenjuje, da se britanski premier obnaša kot "pudel" predsednika ZDA Georgea Busha zaradi njegove brezpogojne podpore Bushevim načrtom za zrušenje režima Sadama Huseina.
Bush mora predstaviti dokaze
Predstavniki ameriškega kongresa pa od predsednika Busha pričakujejo, da jim bo pred napadom na Irak predstavil dokaze, da je iraški voditelj res pripravljen uporabiti orožje za množično uničevanje.
Republikanski senator Dick Lugar tako poudarja, da je napad na Irak verjetno neizogiben, ob tem pa dodaja, da mora Bush Američanom jasno povedati, zakaj je Sadam nevaren. Tudi senator Fred Thompson, član senatnega odbora za obveščevalne službe, trdi, da Bush zaenkrat še ni upravičil invazije na Irak, da pa si za to prizadeva.
Irak vztraja, da inšpektorji za orožje v državi nimajo kaj početi
Irak je poudaril svojo odklonilno držo do vrnitve mednarodnih inšpektorjev za nadzor v državo. Kar se Iraka tiče, je misija mednarodnih inšpektorjev končana, v Iraku nimajo kaj početi, je za arabsko televizijo Al Džazira dejal iraški minister za informiranje Mohamed Said Kasim el Sahaf. Prav tako je zavrnil, da naj bi Irak razvijal orožje za množično uničevanje.
Najnovejši predlog Iraka o obnovitvi dialoga z Združenimi narodi ni povezan z vrnitvijo inšpektorjev, je še dejal minister. Vrnitev inšpektorjev ZN v Irak je glavna zahteva Združenih narodov, pa tudi ZDA. Bagdad strokovnjakom ZN za nadzor nad iraškim orožjem prepoveduje vstop v državo od leta 1998.
Schröder: o Iraku na vrhu obrambnih ministrov zveze NATO
Nemški kancler Gerhard Schröder se zavzema, da bi o vprašanju morebitnega napada na Irak razpravljali na vrhu obrambnih ministrov držav zveze NATO v Varšavi konec septembra. Kot je pojasnil, se mu zdi nepojmljivo, če se na srečanju obrambnih ministrov zavezništva septembra ne bi pogovarjali o tako pomembni temi. Nemški obrambni minister Peter Struck naj bi se za uvrstitev Iraka na dnevni red zasedanja obrambnih ministrov NATO v Varšavi med 23. in 25. septembrom že dogovoril s francoskim kolegom.
Nemški kancler je sicer v petek izključil kakršnokoli možnost sodelovanja Nemčije pri morebitnem napadu ZDA proti Iraku. "Menim, da mora Nemčija pokazati zadržanost, kar zadeva vojaško posredovanje proti režimu Sadama Huseina, kar pomeni, da Nemčija v njem ne bo sodelovala", je dejal Schröder v pogovoru za neko nemško televizijo.
Španija vztraja pri svojem stališču
Španija zastopa stališče, da bi morali o morebitnem napadu na Irak odločati Združeni narodi. Španska zunanja ministrica Ana Palacio je namreč v pogovoru za tiskovno agencijo Europa Press danes izjavila: "Španija je zmeraj stavila na Združene narode in to je tudi sedaj naše stališče." Omenjeno stališče namerava vodja španske diplomacije zastopati tudi na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom v torek v Washingtonu.
Španija glede vprašanja vprašanju Iraka zavzema stališče, podobno drugim državam članicam Evropske unije. "Želimo počakati, kako se bodo odločili Združeni narodi. To je naše stališče v tem in tudi v drugih konfliktih," je še dejala Palacio. Ministrica je ob tem opozorila, da tudi ameriška vlada še ni sprejela nobene odločitve glede morebitnega napada na Irak.
