Tujina

Blix o iraškem poročilu

Washington/London/Bagdad, 19. 12. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

Vodja inšpektorjev ZN za razoroževanje Hans Blix v varnostnemu svetu ZN prvič poroča o vsebini iraškega poročila o kemičnem in biološkem programu. ZDA, ki so v iraškem poročilu našle nekaj lukenj, pa naj bi v začetku prihodnjega leta v Zaliv napotile še okoli 50.000 vojakov.

Vodja inšpektorjev OZN Hans Blix
Vodja inšpektorjev OZN Hans Blix FOTO: Reuters

Oceno poročila o jedrskem programu pa bo Varnostnemu svetu podal direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo El Baradei. Blix naj bi varnostnemu svetu sporočil, da iraško poročilo ne odgovarja na nekatera vprašanja.

Potem, ko se bo varnostni svet seznanil s prvimi poročili vodji inšpektorjev, pa bo ameriški državni sekretar Powell predstavil odziv oblasti ZDA.

Ameriški in britanski predstavniki naj bi najbolj pogrešali informacije o nedovoljenih orožjih, ki so jih inšpektorji OZN našli v Iraku, preden so konec leta 1998 zapustili Irak. Šlo naj bi za kašnih 550 granat napolnjenih z gorčičnim plinom, 150 letalskih bomb, ki jih lahko napolnijo z biološkimi in kemičnimi snovmi, 200 ton kemičnih snovi, s katerimi se lahko pripravlja živčni plin VX in kakih 200 ton snovi, ki jih lahko uporabijo za razvoj bioloških orožij.

ZDA skupaj z Veliko Britanijo trdijo, da je iraško poročilo nepopolno in krši resolucijo Varnostnega sveta, vendar naj se zato za napad na Irak ne bi odločile. Druge članice VS so medtem izrazile nezadovoljstvo, ker so se še pred prejemom Blixove ocene iraškega poročila že seznanile z ameriško-britanskimi stališči.

Kot je dejal angleški zunanji minister Jack Straw, “kaže, da Irak v poročilu ni popolnoma in točno razkril vse kar bi moral.”

Ameriški predsednik George Bush pa bo svoje mnenje o 12.000 straneh dolgem iraškem poročilu o jedrskem, kemičnem in biološkem programu.Ameriški predsednik sicer jutri še ne bo povedal, da Irak krši resolucije ZN v ključnih delih, kar bi predstavljalo skoraj že vojno napoved, ampak naj bi zahteval zaslišanje iraških znanstvenikov izven Iraka.

Kakšne nepravilnosti je v iraškem poročilu našla Busheva administracija?
Kakšne nepravilnosti je v iraškem poročilu našla Busheva administracija? FOTO: Reuters

Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je v sredo za ameriško televizijo CNN že dejal, da je iraško poročilo polno lukenj in da ZDA še vedno iščejo v dokumentih tisto, kar so pričakovali, da bo v njih, vendar pa tega ne najdejo. Rumsfeld je tudi dejal, da ZDA počasi, a vztrajno pošiljajo vse več enot proti Bližnjemu vzhodu.

Iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan je medtem za radio France International zagotovil, da je Bagdad pripravljen podati dodatna pojasnila k svojemu poročilu o orožju za množično uničevanje, "če bo to potrebno". Ob tem je zatrdil, da Irak nima orožja za množično uničevanje in menil, da bi morale vse članice VS ZN poročilo objektivno oceniti.

Vodja iraške diplomacije Nadži Sabri pa je medtem britanskega kolega Jacka Strawa obtožil, da je lagal, ko je dejal, da je iraško poročilo o orožju nepopolno. Sabri je izjavil, da Velika Britanija in ZDA uporabljata prijem "lažite, lažite in na koncu vam bodo verjeli", namesto da bi priznale resnico ali molčale. Sabri se je s tem odzval na izjave Strawa v sredo, ko je dejal, da iraško poročilo ni popoln dokument, kot so ga zahtevali ZN.

V Zaliv še 50.000 ameriških vojakov

ZDA naj bi v začetku prihodnjega leta v Zaliv napotile okoli 50.000 vojakov, vendar se predsednik Bush, kot je izjavil ameriški diplomat, ki ni hotel biti imenovan, o tem še ni natančno odločil, je pa vojake o morebitnem odhodu obvestil. V Perzijskem zalivu je sicer že zdaj okoli 60.000 vojakov.

Powell: ZDA ne bodo delovale enostransko

Ameriški državni sekretar Colin Powell je na ministrskem zasedanju EU in ZDA v sredo evropski strani zagotovil, da ZDA v zvezi z Irakom ne načrtuje nobenih enostranskih akcij. Zagotovil je, da se bodo ZDA o nadaljnjih korakih proti Bagdadu odločale v sodelovanju z Varnostnim svetom Združenih narodov.

Ameriško stran je na rednem polletnem srečanju predstavljal Powell, evropsko pa danski zunanji minister Per Stig Möller, evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in unijin zunanjepolitični predstavnik Javier Solana. V ospredju pogovorov je bilo predvsem vprašanje ameriškega posega v Iraku, strani pa sta govorili tudi o evropskih odnosih z Iranom, krizi na Bližnjem Vzhodu ter o načrtovani širitvi Evropske unije.

Colin Powell zagotavlja, da ZDA ne bodo delovale enostransko
Colin Powell zagotavlja, da ZDA ne bodo delovale enostransko FOTO: Reuters

Na srečanju so predstavniki Evropske unije skušali pomiriti ameriško zaskrbljenost glede vzpostavitve trgovinskega dialoga med unijo in Iranom. Möller je poudaril, da je dialog unije in Irana povezan s političnimi vprašanji in vprašanjem spoštovanja človekovih pravic, krepitev trgovine pa je po mnenju EU najboljši način za krepitev reform v Iranu.

Bagdad trditve o pomanjkljivostih poročila označil za absurdne

Sadam Husein
Sadam Husein FOTO: Reuters

Iraški dnevnik As-Saura vladajoče iraške stranke Baas je v britanske in ameriške izjave, da ima iraško poročilo o kemičnem, jedrskem in biološkem programu precej pomanjkljivosti, označil za absurdne. "Washington in London nimata niti najmanjšega dokaza za svoje obtožbe. To je edina resnica, vse ostalo pa je laž," dodaja časnik, ki ZDA obtožuje uporabe sumljivih metod, s katerimi želijo prikriti resnico in upravičiti napad na Irak.

Po drugi strani časnik pozdravlja stališče Kitajske in Rusije, ki sta v odzivu na stališče ZDA in Velike Britanije sporočili, da bosta počakali poročilo inšpektorjev, ki ga bo v ZN predstavil njihov vodja Hans Blix.

Inšpektorji naleteli na težave, a so jih razrešili

V Bagdad pa je prispela še zadnja skupina osmih inšpektorjev, tako da jih je zdaj 113, od tega jih 19 dela za Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Inšpektorji so od 27. novembra, ko so začeli preglede, obiskali več kot sto objektov.

Inšpektorji ZN za nadzor nad iraško oborožitvijo so se znova soočili s težavami. Ob prihodu v vojaško tovarno Al Fao severno od Bagdada so namreč naleteli na zaprta vrata. Šele po 20 minutah in potem, ko so o zadevi obvestili svoje nadrejene, so vstopili v tovarno. Sicer pa so inšpektorji po navedbah iraških oblasti obiskali štiri objekte, med njimi tovarno, ki proizvaja insekticide.

Prvič so inšpektorji ZN na zaprta vrata naleteli prejšnji petek, ko so, kljub temu da je petek v Iraku dela prost dan, nadaljevali delo. Skladišča farmacevtske tovarne, ki so jo hoteli pregledati, so ostala zaprta, razlog za to pa naj bila po besedah vodje iraškega urada, pristojnega za inšpektorje ZN, Hosama Mohameda Amina le odsotnost večine odgovornih oseb zaradi prostega dne. Tedaj so inšpektorji tudi prvič poklicali iraško vodstvo po t.i. "rdečem telefonu".

Kitajska za mirno rešitev krize

Kitajski zunanji minister Tang Jiakuan je v pogovoru za spletno izdajo kitajskega časnika Dnevnik ljudstva v četrtek ponovil, da Kitajska želi najti mirno rešitev iraške krize v okviru ZN.

Tangova izjava je odgovor na britanske obtožbe, da je izjava iraškega predsednika Sadama Huseina, da Irak nima jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja "očitna laž" in na očitke, da je iraško poročilo o orožju polno pomanjkljivosti. "Kitajska želi, da se v tem problemu izkaže pomembnost vloge ZN in Varnostnega sveta pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti," je dodal vodja kitajske diplomacije.

Ali Husein pripravlja uničenje lastne države?

Iraški predsednik Sadam Husein naj bi načrtoval uničenje vodnih in energetskih virov, hrane in celo pobijanje lastnih državljanov, za kar bi krivil ameriške sile v želji, da bi svetovno javno mnenje obrnil proti ZDA.

Ameriški obveščevalni uradnik, ki ni želel biti imenovan, je včeraj novinarjem v Pentagonu zatrdil, da so ZDA prišle do načrtov iraške obrambne strategije pred morebitnim ameriškim napadom, ki je podobna strategiji požgane zemlje.

Sadam Husein je leta 1991 med zalivsko vojno ukazal uničenje kuvajtskih naftnih nahajališč, po ameriških virih pa naj bi celo ukazal uničenje mošej, za kar je krivil ameriške bombne napade.

Iraška vojska naj bi v prve bojne vrste poslala kakih 275.000 neizkušenih nabornikov, ki bi jih Američani zlahka porazili, drugi krog obrambe pa bi predstavljalo kakih 90.000 pripadnikov republikanske garde. Obramba naj bi bila osredotočena na prestolnico Bagdad in njeno okolico, kjer bi se vojskovalo 10.000 posebnih enot republikanske garde.

Ameriški obveščevalni viri pričakujejo, da bo iraški predsednik, soočen z uničenjem, pred tem uporabil vse zaloge kemičnega in biološkega orožja, ki ga ima na voljo in napadel ameriške vojake, Izrael, Kuvajt ter šiitske muslimane na jugu in Kurde na severu Iraka.

Iraška letala ameriškim niso nevarna, malce težje pa bo odstraniti protiletalsko obrambo, ki jo je Irak v zadnjih letih posodobil s pomočjo Turčije in Kitajske. Podjetja iz teh držav naj bi pod zemljo postavila omrežje optičnih kablov, ki omogočajo komunikacijo med protizračnimi sistemi, hkrati pa jih napadalci le stežka odkrijejo in uničijo. Ameriški obveščevalci upajo, da bo v Iraku prišlo do vstaje proti Sadamu Huseinu in da bodo Iračani pomagali razorožiti republikansko gardo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10