Zahteve, ki so jih jugoslovanske oblasti izdale novembra, zadevajo račune na treh bankah s sedežem v Zürichu, Ženevi in Luganu, ni pa znano, za kakšne zneske gre.
Švica je na zahtevo jugoslovanskega pravosodja avgusta že zamrznila štiri devizne račune Miloševićevih sodelavcev v vrednosti 6,12 milijona evrov, ni pa razkrila njihove identitete. Švicarsko pravosodje je leta 1999 na zahtevo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ukazalo tudi zamrznitev morebitnih računov Miloševića, srbskega predsednika Milana Milutinovića, namestnika jugoslovanskega premiera Nikole Šainovića, načelnika generalštaba jugoslovanskih oboroženih sil Dragoljuba Ojdanića in jugoslovanskega notranjega ministra Vlatka Stojiljkovića. Švicarske oblasti doslej sicer niso našle nobenega računa, ki bi pripadal tem osebam.
Švicarsko ministrstvo za gospodarstvo pa je sporočilo, da je bila raziskava o domnevnem posredovanju zlata za Slobodana Miloševića, v katerem naj bi sodelovala neko ženevsko podjetje, neuspešno, saj niso zbrali dovolj dokazov za obtožbo podjetja. To naj bi posredovalo večje količine zlata nekemu ciprskemu podjetju pod Miloševićevim nadzorom. Švica je junija 1999 sicer uvedla finančne sankcije proti Jugoslaviji, s katerimi je svojim podjetjem prepovedala posredovanje sredstev podjetjem, pod nadzorom Miloševićevega režima.
