Takšna kompromisna rešitev, ki naj bi jo zapisali tudi v pisni obliki, naj bi zadovoljila avstrijske zahteve po varnosti Temelina do te mere, da bi Dunaj v pristopnih pogajanjih s Češko pri poglavju o energetiki umaknil blokado in pristal na sklenitev dogovora za to področje. Avstrija kot država brez jedrske energije močno nasprotuje vključitvi Temelina, ki leži 60 kilometrov od njene meje, v elektrogospodarsko omrežje. Potem ko je Češka njene zahteve po zaprtju nuklearke zavrnila, jo je lansko jesen začela uvajati v omrežje, kar pa je povzročilo resno krizo med državama. Ob posredovanju Evropske komisije sta se strani pred skoraj letom dni začeli pogajati o usodi Temelina, in sicer v okviru t. i. procesa iz Melka.
V pogajanjih naj bi se dogovorili o varnostnih standardih, ki jih mora nuklearka, kombinacija sovjetske in zahodne tehnologije, izpolnjevati, dogovor pa naj bi bil za Češko zavezujoč tudi v kontekstu širitve. Strani se sicer še nista sporazumeli, na kakšen način: Avstrija zahteva pravno zavezujoče besedilo, ki bi bilo del pristopne pogodbe o vstopu Češke v EU, Praga pa pristaja le na politični dogovor, ki bi lahko bil vključen v dogovor glede poglavja o energetiki.
Zaradi vprašanja Temelina so močno razdeljene tudi avstrijske politične stranke. Najostrejše zahteve v tej zvezi postavlja prav Schüsslova koalicijska partnerica v vladi, svobodnjaška stranka, ki zahteva pogojevanje češkega vstopa v EU z zaprtjem nuklearke. V Bruslju je tudi njen najvidnejši predstavnik, nekdanji predsednik stranke in sedanji koroški deželni glavar, Joerg Haider. Ne zaradi pogovorov o Temelinu - kot so pojasnili na komisiji, se sestaja s komisarjem za regionalno politiko Michelom Barnierjem.
