V Evropi (brez Turčije, kavkaških držav in Cipra) je leta 1995 živelo 728 milijonov prebivalcev, ob optimistični napovedi, da bo stopnja rodnosti 1,85, pa bi na stari celini leta 2050 živelo le še 632 milijonov ljudi, kaže študija, ki jo je Svet Evrope objavil v četrtek. Za primerjavo – stopnja rodnosti med letoma 1995 in 2000 je bil 1,42, torej manjša od optimistične.
V primeru, da bi se rodnost še zmanjšala, pa bi število prebivalcev leta 2050 v Evropi padlo na samo 564 milijonov (13 odstotkov manj kot leta 1995), ocenjujejo strokovnjaki evropske inštitucije, ki se opirajo na demografske podatke Združenih narodov.
V najboljšem primeru, ki pa ga ocenjujejo za 'zelo nerealnega' in ki upošteva stopnjo rodnosti 2,34, bi se število evropskega prebivalstva zmanjšalo 'le' za tri odstotke.
Ni veliko izgledov, da bi upadanje prebivalstva nadomestili s priseljevanjem, ocenjujejo v poročilu, glede na to, da bi Evropa do leta 2050 potrebovala 1,8 milijona priseljencev na leto, če bi hotela obdržati prebivalstvo na nivoju leta 1995. Kar 3,6 milijona novih ljudi bi se moralo letno priseliti, če želi Evropa obdržati enak delež delovno sposobnega prebivalstva in kar 25,2 milijona priseljencev letno, da bi obdržala razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci.
Poročilo je Svet Evrope objavil ob pričetku dvodnevnega srečanja z imenom 'Socialna enotnost in demografski izzivi', na katerem bo sodelovalo tristo strokovnjakov in političnih vodij.
