Kot je Schröder poudaril po torkovem srečanju s predsednikom evropske konvencije Valeryjem Giscard d'Estaingom v Berlinu, bi takšen predlog dramatično vplival na delovanje EU in na odnose med evropskimi institucijami.
Schröder je s tem stališčem v bitki med dvema vizijama prihodnje Evrope - medvladno, ki jo zagovarjajo omenjene večje članice EU in komunitarno, za katero se poleg Evropske komisije ogrevajo tudi manjše članice povezave - diskretno postavil na stran slednjih. Manjše članice (države Beneluksa, Finska in Avstrija) so že odločno zavrnile predlog o predsedniku EU, ki bi ga izvolili šefi držav oziroma vlad unije in bi po vsej verjetnosti prihajal iz ene izmed večjih držav, saj se bojijo, da bi tako te pridobile dodatno moč in vpliv. Zato se zavzemajo za ohranitev sedanjega sistema predsedovanja po načelu rotacije, ker ta zagotavlja enakost vseh članic povezave.
Sicer je omenjeno pobudo Pariza, Londona in Madrida že zavrnil tudi Peter Glotz, predstavnik nemške vlade v evropski konvenciji, ki pripravlja podlage za nadaljnjo institucionalno prenovo EU, enakega mnenja pa je tudi Schröderjev tekmec na septembrskih parlamentarnih volitvah, kandidat konservativcev Edmund Stoiber, ki je prepričan, da bi takšen sistem oslabil legitimnost evropskega povezovanja.
Stališče Berlina je ključno
Kot ocenjujejo opazovalci, je ravno stališče Berlina ključno pri oblikovanju zadostne podpore za omenjeni predlog, vendar pa je Nemčija že tradicionalno najbolj privržena evropski integraciji. To se je nenazadnje potrdilo tudi v tem primeru, ko je Schröder kljub predvolilnemu ozračju in pogostim kritikam na račun Bruslja v zadnjih mesecih ostal zvest tradicionalnemu stališču Nemčije, ki se zavzema za večje pristojnosti Evropske komisije in Evropskega parlamenta.
Predlogu o predsedniku EU se bodo v okviru razprav o reformi sveta EU med drugim posvetili tudi voditelji petnajsterice na vrhunskem zasedanju v Sevilli 21. in 22. junija. Schröder je sicer mnenja, da bi morali dogovor o tem vprašanju prepustiti konvenciji, saj, kot je dejal, pri tem ne gre le za vpliv na svet temveč na ravnotežje moči med evropskimi institucijami, zahteval pa bi tudi spremembo pogodb.
