Kot je sporočila tiskovna predstavnica IAEA Melissa Fleming, bo inšpektor Demiridjan Misak poročilo o dogodkih v Severni Koreji nadrejenim predal še danes. Pomembnejših odločitev agencije pred izrednim zasedanjem sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v ponedeljek sicer ni pričakovati. Inšpektor IAEA Misak v sredo po prihodu na Dunaj ni želel dajati izjav o krizi in o vnovičnem zagonu severnokorejskega jedrskega programa. Dejal je le, da je Severno Korejo zapustil na zahtevo nadrejenih, in napovedal, da bo izročil poročilo o dogodkih. Izrazil je še upanje, da se bo lahko kmalu vrnil v Severno Korejo. IAEA je morala zaradi ultimata Pjongjanga prenehati z nadzorom severnokorejskih jedrskih objektov in v torek iz države umakniti svoja zadnja dva inšpektorja.
Bo Peking prispeval k popuščanju napetosti?
Medtem je Južna Koreja napovedala okrepitev prizadevanj za zmanjšanje napetosti na Korejskem polotoku in diplomatsko ofenzivo, v kateri naj bi poleg ZDA sodelovale še vse regionalne velesile. Jedrsko vprašanje zadeva usodo naših državljanov, zato moramo aktivno iskati rešitev, ki bo "zmagovita" za vse strani, je dejal južnokorejski minister za združitev obeh Korej Jeong Se-Hyun. Minister, ki ureja odnose s severno sosedo, je še napovedal, da bo južnokorejska vlada na prihodnjih pogovorih s Pjongjangom na vladni ravni glede združevanja obeh držav pozvala Severno Korejo, naj prekine obnovljen jedrski program.
Usklajeno sodelovanje s Seulom glede severnokorejskega jedrskega vprašanja je napovedal tudi Peking. Namestnik južnokorejskega zunanjega ministra Lee Tae-Sik se je v Pekingu s kitajskim kolegom Wang Yijem dogovoril, da bosta državi skušali nastalo krizo rešiti na miren način z dialogom, prizadevali pa si bosta tudi, da ne bo prišlo še do dodatnega zaostrovanja.
Pogovori med višjimi uradniki obeh zunanjih ministrstev so potekali v Pekingu, Seul pa pričakuje, da bo Peking pritisnil na Pjongjang, da ustavi nadaljevanje oborožitvenih programov. Obe strani so bile po pogovorih redkobesedne. Kot je napovedalo južnokorejsko zunanje ministrstvo, bo v Moskvo odpotoval namestnik južnokorejskega zunanjega ministra Kim Hang-Kyung, ki naj bi se v nedeljo sestal z ruskim namestnikom zunanjega ministra Aleksandrom Losjukovim.
Iz Severne Koreje pa prihaja vse več pozivov južnokorejski sosedi, naj se jim pridruži v nasprotovanju ameriškemu imperializmu. Oblasti v Pjongjangu so še sporočile, da bodo zaradi vse večjih groženj ZDA povečali proračunske izdatke za obrambo ter število pripadnikov redne vojske.
Napetosti se stopnjujejo zadnje mesece
Severnokorejska kriza je izbruhnila potem, ko je država novembra priznala, da krši sporazum z ZDA o zamrznitvi jedrskega programa iz leta 1994. Na to so ZDA odgovorile z zamrznitvijo dobave nafte, ki je bila določena s tem sporazumom. Severna Koreja je nato začela nameščati palice z jedrskim gorivom v reaktor v Yongbyonu, ki naj bi ga že aktivirala. V tem reaktorju naj bi lahko proizvajali tudi plutonij, ki bi ga Pjongjang lahko uporabil za izdelavo atomske bombe.
Razmere na Korejskem polotoku so se še dodatno zaostrile z zahtevo Pjongjanga inšpektorjem IAEA, naj zapustijo državo, pa tudi z napovedmi umika iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.
Pjongjang še vedno zahteva neposredna pogajanja z Washingtonom ter pogodbo o nenapadanju, kar pa Bela hiša zavrača, češ, da se ne bodo pogajali pod pritiski.
Ameriški predsednik George Bush je dejal, da je krizo v zvezi z obnovitvijo severnokorejskega jedrskega programa moč rešiti z po diplomatski poti. Sicer je prav Bush v začetku leta 2002 postavil Severno Korejo, skupaj z Iranom in Irakom na tako imenovana "os zla."