Novi list, ki se sklicuje na državne vire, ob tem dodaja, da se Mesić namerava na poziv odzvati. V uradu hrvaškega predsednika teh navedb niso želeli uradno komentirati, Mesićev svetovalec za nacionalno varnost in vodja njegovega kabineta Željko Bagić pa je za Novi list dejal, da tega "ne more niti potrditi niti zanikati".Po podatkih reškega časnika so preiskovalci sodišča z Mesićem že govorili o njegovem pričanju proti Miloševiću. Sojenje proti Miloševiću za zločine na Hrvaškem in v BiH bi se moralo začeti 30. septembra, točen datum pa še ni potrjen, piše Novi list in dodaja, da prav tako ni potrjen datum pričanja hrvaškega predsednika.
Mesić bo najverjetneje pričal o odnosih v vrhu nekdanje države SFRJ konec 80. in v začetku 90. let ter o vojni na Hrvaškem od leta 1991 do 1994. Novi list spominja, da je bil Mesić v začetku 90. let kratek čas predsednik predsedstva SFRJ. Tako bi lahko pričal tudi o prizadevanjih hrvaške oblasti, da bi organizirala obrambo ter preprečila vojaško diktaturo in jugoslovanski napad na Hrvaško.
Novi list še poroča, da je haaško sodišče izdalo obtožnice proti upokojenima hrvaškim generaloma Janku Bobetku in Mirku Norcu zaradi vojnih zločinov, storjenih leta 1993 v Medačkem žepu. Obtožnice bi morale na Hrvaško prispeti kmalu, poroča reški časnik, ki se sklicuje na vire blizu državnemu vrhu. Uradni viri v hrvaški vladi informacije niso želeli potrditi, vendar so na neposredno vprašanje Novega lista odgovorili, da "obtožnice pričakujejo". Bobetko in Norac bosta najverjetneje obtožena umora 38 srbskih civilistov.
Še zadnja priča kosovske obtožnice
Danes so sicer zaslišali še zadnjo pričo v zvezi s kosovsko obtožnico. Kot 124. priča je nastopil vojaški analitik haaškega sodišča in nekdanji obveščevalec kanadske vojske Philip Coo, ki je predstavil strukturo jugoslovanske vojske in izrazil prepričanje, da odgovornost za ravnanje srbskih sil nedvomno nosi Milošević.
Kosovska obtožnica Miloševića bremeni umora več sto etničnih Albancev in pregona okoli 800.000 oseb. Kot piše v obtožnici, je bil kot predsednik države odgovoren za preprečevanje in kaznovanje storilcev vojnih zločinov, česar pa po mnenju tožilstva ni naredil. Milošević bo navzkrižno zasliševanje dokončal v sredo, po dvotedenskem premoru pa se bo 30. septembra začelo zasliševanje prič v zvezi z obtožnicama za zločine na Hrvaškem in v BiH.
Tožilstvo je v okviru kosovske obtožnice predstavilo 320 zemljevidov, fotografij, videoposnetkov in dokumentov in zaslišalo več sto prič, od pripadnikov jugoslovanske vojske do vodilnih zahodnih vojaških predstavnikov. Več deset prič je opisalo nasilje srbske policije in vojske, kar pa je obtoženec zavrnil z razlago, da ljudi niso ubijale srbske sile temveč Osvobodilna vojska Kosova (OVK) in zveza NATO.
Miloševića čaka še obtožnica za Hrvaško in BiH
Sojenje se je začelo 12. februarja, osem mesecev potem, ko so ga prepeljali iz Beograda v zapor haaškega sodišča. Milošević, ki se na sodišču brani sam, že od začetka zanika vse obtožbe in trdi, da je z bojem proti teroristom na Kosovu branil interese jugoslovanskega ljudstva. Proces na haaškem sodišču je bil sicer večkrat prekinjen zaradi Miloševićevega slabega zdravja. Zdravstvena preiskava, ki so jo izvedli avgusta, je pokazala, da mu zaradi povišanega krvnega pritiska preti infarkt.
Predstavnik Socialistične stranke Srbije (SPS) Vladimir Kršljanin je medtem povedal, da je SPS Združenim narodom, jugoslovanskemu in srbskemu parlamentu, jugoslovanski vladi, jugoslovanskemu predsedniku Vojislavu Koštunici, "vsem patriotskim strankam in posameznikom" ter domači in mednarodni javnosti poslala Resolucijo za osvoboditev Slobodana Miloševića. Kot je pojasnil Kršljanin, je SPS ocenila, da so navedbe v obtožnici za Kosovo in Metohijo "oporečne".
