Nemčija ovira reševanje Slovenskih železnic

Nemški prometni minister Peter Ramsauer načrtuje daljnosežno reformo državne družbe Deutsche Bahn (DB). Po poročanju nemškega časnika Der Spiegel naj bi reforma predvidevala več denarja za investicije v infrastrukturo, dolgo načrtovano privatizacijo družbe, ki jo je načrtoval nekdanji vodja DB Hartmut Mehdorn, pa naj bi umaknili z mize.

Minister Ramsauer, ki prihaja iz sestrske stranke kanclerke Angele Merkel CSU, doslej ni bil znan po ustvarjalnih politikah glede železnic, poroča Der Spiegel. Njegova največja skrb je namreč bila, kako narediti napovedi na železniških postajah bolj razumljive, in to z umikanjem angleških besed iz nemških napovedi glede prihodov in odhodov vlakov.

Zdaj pa naj bi se stvari spremenile. Namesto dolgo načrtovane privatizacije naj bi minister po poročanju časnika želel zagotoviti več konkurence ter da bi DB vložila večji del svojega dobička v vzdrževanje tirov in železniških postaj. Koalicijske stranke naj bi ministru predlagale še večje spremembe, in sicer o tem, da naj se DB vrnejo k osredotočenosti na svojo osnovno dejavnost v Nemčiji ter se odmaknejo od ostalega poslovanja doma in v tujini.

Pehanje za dobičkom je škodovalo železnicam

Temu naj bi se sicer upiral šef DB Rüdiger Grube. Vendar pa je vprašanje, koliko bo dejansko to vplivalo na vladno odločitev. Med drugim so morali politiki, zadolženi za promet, po zadnji veliki reformi, ki jo je načrtoval prav Mehdorn, priznati, da so preveč brezbrižno zaupali v odločanje menedžerjem železniških družb.

Mehdorna, nekdanjega menedžerja v letalski industriji, je na čelo DB leta 1999 pripeljal tedanji kancler Gerhard Schröder. Novi šef DB je zavihal rokave in povsem spremenil poslovanje z namenom, da bi železnice preoblikoval v mednarodni logistični holding in ga na koncu prodal investitorjem. Zvezna vlada si je takrat obetala milijardne dobičke.

Ta usmeritev v maksimizacijo dobičkov pa je bila pravzaprav zelo draga. Nedobičkonosne odseke železniških prog so zaprli, sekundarni tiri in postaje so se zarastli, vlake so manjkrat servisirali, rezervne vagone in lokomotive pa so z izgubo prodali tujim kupcem. Prav posledice teh dejanj pa Nemci po kaosu v železniškem prometu, ki je nastal zaradi hude zime v zadnjih tednih, ne morejo več ignorirati.

Decembra zamujala tretjina nemških potniških vlakov

In tako se je Ramsauer znašel pod plazom kritik zaradi težav, ki jih imajo na nemških železnicah to zimo. Decembra je ob predvidenem času odpeljalo le okoli 67 odstotkov tovornih vlakov, na cilj pa jih je ob predviden času prispela le polovica. V potniškem prometu ni bilo veliko bolje, saj je zamujala kar približno tretjina vlakov, nekateri so imeli tudi večurne zamude, kar je precejšen udarec za pregovorno točne nemške vlake.

Še več škode ugledu nemških železnic je povzročil kaos v berlinskem primestnem železniškem prometu, ki ga delno upravljajo DB. Prav te posledice letošnje zime pa so po poročanju časnika na površje naplavile teme, ki se jim politiki in vodstvo najraje na daleč izognejo: strukturne probleme družbe DB in posledice neuspešnega poskusa privatizacije družbe. To naj bi se zdaj spremenilo.

Z novo reformo konec privatizacije?

Ministrstvo za promet naj bi v prihodnjih tednih vodstvu DB predstavilo sveženj reform, s katerimi želijo nemške železnice spet vrniti na ''stare tire'', da bi torej železniški promet znova postal zanesljiva oblika transporta. V DB so zaradi tega že zelo vznemirjeni, poroča Der Spiegel, saj gre ne nazadnje za spremembo paradigme v politiki do železnic.

V prihodnje naj bi tako družba DB težje preusmerjala državna sredstva za vzdrževanje železniške infrastrukture v druge poslovne segmente, kot so investicije v tujini. Prav tako naj bi bila jasnejša razločitev med proračuni za posamezne oddelke, predvidene pa so tudi mnoge druge reforme.

Strokovnjaki v vladni koaliciji pa razmišljajo o možnih scenarijih, ki gredo še veliko dlje in ki bodo po navedbah časnika naleteli na odpor v DB, saj naj bi pomenili velik odmik od dosedanjih privatizacijskih načrtov.

Žerjav: Logistični holding v Nemčiji ne deluje in tudi v Sloveniji ne bo

Predsednik SLS Radovan Žerjav se sprašuje, ali je res smiselno, da slovenska vlada sploh še kar koli premišljuje o slovenskem logističnem holdingu, katerega idejni oče je prav tako Mehdorn, če pa so njegovo enako rešitev za nemške železnice ravnokar zavrgli. Opozarja, da se je po Mehdornovih ukrepih, da bi privatiziral Deutsche Bahn, položaj železnic samo še poslabšal. Mehdornov koncept reševanja nemških železnic ni upravičil pričakovanj in se je izkazal za zgrešenega, saj niso vlagali v razvoj in vzdrževanje infrastrukture. "In tudi Slovenske železnice potrebujejo investicije v razvoj in infrastrukturo, ne pa brezglavega zmanjševanja stroškov na račun vzdrževanja vlakov, prog in postaj," je poudaril.

V Nemčiji so, namesto da bi investirali v nove vlake, železniško in potniško infrastrukturo, raje zanemarjali vlake, jih manjkrat servisirali, nedobičkonosne odseke železniških prog zaprli. Posledice so kaos v železniškem prometu, ki se je v mrzlem in sneženem decembru pokazal v vsej svoji velikosti. Čeprav si je zvezna vlada od projekta logističnega holdinga obetala milijarde, je dobila le zaskrbljujočo statistiko zamud tako v tovornem kot potniškem prometu in nezadovoljstvo javnosti.

"V SLS na dejstvo, da logistični holding še zdaleč ni najboljša (niti zadostna!) rešitev, slovensko vlado opozarjamo že od začetka te ideje – ne iti brezglavo in brez tehtnega premisleka vseh možnih posledic v nepremišljen projekt. Sedaj so ta opozorila dobila podlago še v konkretnem položaju, v katerem se je znašla Nemčija in njen železniški promet." Žerjava zanima, "ali bo slovenska vlada res šla po v Sloveniji že tolikokrat prehojeni poti in uveljavila nekaj, kar so v drugih državah že prepoznali kot neučinkovito in slabo? Mislimo raje z lastno glavo in poiščimo učinkovite, nam lastne in našemu položaju prilagojene rešitve po zdravi kmečki pameti, za katero vseeno upam, da jo vsaj nekateri v tej državi še premoremo."