Bo Rusija zadržala izvajanje CFE?

Četrtkovo in petkovo neformalno zasedanje zunanjih ministrov zveze NATO v Oslu je minilo v znamenju zapletov zaradi načrtovanega ameriškega protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi ter zaradi četrtkove napovedi ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo Moskva zadržala izvajanje Sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi (CFE), je po koncu zasedanja ocenil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Udeleženci pa so se posvetili tudi vprašanju širitve zavezništva in Kosova.

Zavezništvo je Rusijo pozvalo, naj pojasni, ali je dejansko zamrznila izvajanje CFE, kot je v svojem nagovoru narodu dejal Putin. Kot je povedal generalni sekretar NATO Jaap de Hoop Scheffer, so članice novico sprejele z "resno zaskrbljenostjo, razočaranjem in globokim obžalovanjem", saj je CFE po njihovem mnenju eden izmed temeljev evropske varnosti.

Moratorij na CFE?

Do napovedi o moratoriju na CFE je prišlo v času, ko ZDA načrtujejo postavitev protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi. Ameriški načrti, po katerih bi dele raketnega ščita namestili na Češkem in Poljskem, so bili sicer glavna tema zasedanja Sveta NATO-Rusija. De Hoop Scheffer je dejal, da se je na zasedanju pokazalo, da v zavezništvu ni enotnega mnenja glede tega, ali je načrtovani ameriški protiraketni ščit uperjen proti Rusiji, je bilo pa srečanje po njegovi oceni kljub temu pomembno.

Rusija sicer nasprotuje tudi širitvi Severnoatlantskega zavezništva v Vzhodno Evropo, vendar njeni pomisleki ne morejo zavreti širitve, je glede tega v petek dejal tiskovni predstavnik NATO James Appathurai.

Glede širitve zveze NATO

Glede nadaljnje širitve zveze NATO so ministri kandidatke (Hrvaško, Makedonijo in Albanijo) v petek pozvali, naj si še naprej prizadevajo, da bodo izpolnile pogoje za članstvo, in naj nadaljujejo z notranjimi reformami. Njihov napredek bodo nato obravnavali na vrhu leta 2008, ko bodo izdana tudi vabila v NATO. Kot je sporočil de Hoop Scheffer, so se ministri na tokratnem srečanju tudi odločili, da bo naslednji vrh NATO potekal aprila 2008 v romunski prestolnici Bukarešta.

Rupel se je na zasedanju zavzel za povabilo in pomoč državam Zahodnega Balkana, da bi lahko čim prej postale članice evroatlantskih povezav. Priporočil je tudi nadaljnjo pomoč Makedoniji, da bi pospešila svoje priprave na vstop v zvezo NATO in EU ter poudaril, da je napočil čas za vstop Makedonije, Hrvaške in Albanije v zavezništvo.

Minister je še opozoril, da je potreben nov pristop glede treh novih držav članic Partnerstva za mir - BiH, Srbije in Črne gore - ter se zavzel za obnovo pogajanj s Srbijo o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, ko bo v Beogradu oblikovana nova vlada. Kot je poudaril, lahko NATO in EU Srbiji pomagata tako, da jo povabita k čim hitrejšemu približevanju evroatlantskim strukturam.

Zamude pri sprejemanju odločitev o Kosovu

Zunanji ministri članic NATO so v petek posvarili tudi pred zamudami pri sprejemanju odločitve o končnem statusu Kosova, saj bi ta lahko po njihovem mnenju povečala napetosti. Kosovske Albance pa so pozvali, naj se vzdržijo enostranske razglasitve neodvisnosti. Zavzeli so se tudi za tesnejše odnose z Srbijo, a le pod pogojem, da Beograd haaškemu sodišču izroči begunce, osumljene vojnih zločinov. Vseh 26 udeležencev pa je izrazilo "splošno podporo" nadzorovani neodvisnosti Kosova.

Ob četrtkovi večerji so udeleženci spregovorili tudi o bližnjevzhodni krizi. Strinjali so se, da mora pri iskanju rešitve sodelovati čim večji del arabskega sveta, je povedal Rupel. Sicer pa se "zdi, da bolj komuniciramo s člani gibanja Fatah in da ne privoščimo zmagoslavja vodji vladajočega Hamasa, palestinskemu premieru Ismailu Haniji," je ocenil vodja slovenske diplomacije.