Mesić pozdravlja 'svet modrecev'

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je odločil vključiti v reševanje spora med Slovenijo in Hrvaško, piše današnji hrvaški Jutarnji list. Časnik dodaja, da je hrvaški premier Ivo Sanader zavrnil Nobelovega nagrajenca Maartija Ahtisaarija kot posrednika v sporu s Slovenijo.

"Premier Ivo Sanader bo, kot smo izvedeli iz tamkajšnjih diplomatskih virov, v drugi polovici februarja obiskal Pariz na povabilo francoskega predsednika Sarkozyja. Pred tem bo Sarkozy gostil predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja. Kot so ocenili v Bruslju, je to jasen signal, da se je francoski predsednik odločil vključiti v pogajalski proces med Zagrebom in Ljubljano ter na ta način dokončati delo, ki ga je začelo, ne pa tudi končalo francosko predsedstvo EU," pojasnjuje zagrebški časnik.

Po navedbah časnika prvotna francoska akcija ni uspela zaradi prenizke diplomatske ravni pogajalcev, v proces pa se nista pravočasno vključila Sarkozy in francoski zunanji minister Bernard Kouchner.

"Glede na to, da bo Sarkozy gostitelj in sopredsednik prihodnjega vrha zveze Nato, ki se ga bo udeležil tudi ameriški predsednik Barack Obama, kar bo pomenilo tudi uradno vrnitev Francije v Nato, je za francoskega predsednika pomembno, da bo omenjeni dogodek zaznamovan s pozitivnimi notami. To pa pomeni, da bosta na srečanju Albanija in Hrvaška postali polnopravni članici zveze, zasluge za to pa bo pobrala tudi Francija," še piše Jutarnji list.

Časnik povzema izjave neimenovanih diplomatskih virov v Bruslju, da "Obama pričakuje, da bo prečkal most Francije v Nemčijo v spremstvu predsednikov držav in vlad vseh 28 članic Nata, torej tudi Hrvaške in Albanije".

Jutarnji list še piše, da je vedenje Slovenije doživelo splošno obsodbo in da so vse članice Nata in EU na hrvaški strani, a navaja tudi opozorila Bruslja, da se Hrvaška ne bi smela naslajati nad težavami svoje sosede.

"Ne bomo dovolili, da politiki v Zagrebu in Ljubljani utrjujejo mišice na Bruslju. Bila bi strašanska napaka, če bi vlada Iva Sanaderja zaradi prihajajočih lokalnih volitev obstruirala posredniške predloge EU. Za razliko od Slovenije, ki ne more biti deležna sankcij, Zagreb kot kandidat, žal, lahko utrpi posledice. To pomeni, da EU ne bo mogla storiti ničesar za Hrvaško, če njena vlada ne bo želela sodelovati ter bo vnaprej zavračala ponudbe, ki še niso določene do konca, in se na ta način prilizovala nacionalističnemu delu volilnega telesa," povzema izjavo svojega sogovornika Jutarnji list.

"Zaradi vsega omenjenega v Strasbourgu danes nestrpno pričakujejo prihod Sanaderja v Evropski parlament, kjer bo v pogovoru z vodji vseh političnih skupin poskusil razložiti stališča Hrvaške," sklene zagrebški časnik.

Večernji list pa se sprašuje, zakaj solastništvo nad morjem v Piranskem zalivu ne bi veljalo kot rešitev spora med Zagrebom in Ljubljano do vstopa Hrvaške v EU. Ob tem dodaja pogoj, da Slovenija odpravi vinjete za hrvaške državljane na koridorjih proti Avstriji in Italiji, vprašanja o meji in dolgove Ljubljanske banke do hrvaških in bosanskohercegovskih državljanov pa ureja na Meddržavnem sodišču v Haagu.

Večernji list še spominja, da je hrvaški predlog o kondominiju, ki ga je Zagreb predstavil kmalu po osamosvojitvi držav, Slovenija zavrnila.

Mesić pozdravlja "svet modrecev"

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v Zagrebu vnovič pozdravil namero o vključitvi "sveta modrecev" Evropske komisije v reševanje slovensko-hrvaškega spora. Izrazil je tudi upanje, da bodo v slovenskem parlamentu ločili razpravo o slovenskem proračunu od vstopa Hrvaške in Albanije v Nato.

"Za nas je sprejemljivo le, da oni (Evropska komisija) pokažejo način, s katerim lahko pridemo do rešitve, ne pa tudi rešitve ad hoc primera, saj obstajajo mednarodne konvencije, na katere se sklicujemo in si želimo, da bodo urejene na teh temeljih. Če Slovenija sprejme omenjeni način reševanja, smo pripravljeni in smo odločitev že sprejeli," je novinarjem odgovoril Mesić ob robu regionalne konference o mestih v Zagrebu.

Mesić je komentiral tudi zaplet glede ratifikacije protokola o vstopu Hrvaške in Albanije v Nato v DZ. "Ni škodil le Hrvaški, temveč tudi Albaniji, osebno pa upam, da bo na seji slovenskega parlamenta vprašanje ratifikacije ločeno od vprašanja proračuna," je še povedal Mesić.