Bo svet bolj varen pred jedrsko vojno?

Zunanja ministra ZDA in Rusije, Hillary Clinton in Sergej Lavrov, sta si danes ob robu Münchenske varnostne konference na krajši slovesnosti izmenjala ratifikacijske listine novega sporazuma o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve Start. S tem je novi Start tudi uradno stopil v veljavo.

Clintonova je ob tem povedala, da gre za sporazum, ki zmanjšuje jedrsko nevarnost za Rusijo in ZDA in ob tem tudi za cel svet, ter predvideva sodelovanje, ki je v interesu obeh strani.

Lavrov je na slovesnosti pohvalil načela enakopravnosti in nedeljive varnosti, ki veljajo v sporazumu, ter poudaril, da bo ta prinesel povečanje mednarodne stabilnosti. Po njegovih besedah sporazum pomeni trden temelj za sodelovanje med ZDA in Rusijo na mnogih področjih.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, ki se tudi udeležuje Münchenske varnostne konference, pa je sporazum opisal kot "pomemben mejnik na poti do končnega cilja, ki pomeni svet brez jedrskega orožja".

Izmenjava ratifikacijskih listin je pomenila še zadnji formalni korak po ratifikaciji sporazuma v senatu konec decembra lani in v ruski dumi sredi januarja. Sporazum sta sicer po dolgotrajnih pogajanjih predsednika obeh držav, Barack Obama in Dmitrij Medvedjev, podpisala 8. aprila lani v Pragi.

Naslednik sporazuma Start iz leta 1991, ki se je iztekel decembra 2009, predvideva omejitev 1550 jedrskih bojnih konic za obe strani, kar je za 30 odstotkov manj, kot je določala izvorna pogodba. Od tega bosta državi lahko imeli 700 nameščenih medcelinskih raket, kar je še enkrat manj kot v prvotnem Startu, in 800 nameščenih ali nenameščenih nosilcev medcelinskih raket.

Nova pogodba o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve kljub vsemu obema državama pušča dovolj jedrskih konic za večkratno razstrelitev sveta. ZDA in Rusija imata namreč v lasti 90 odstotkov vsega svetovnega jedrskega orožja. Vseeno pa novi Start velja za pomemben dosežek v zunanji politiki za Obamo, pomemben pa je tudi za zagon odnosov med ZDA in Rusijo.