Bo trinajstletnik osvojil Everest?

Jordan Romero je star trinajst let in živi v ameriški zvezni državi Kalifornija. Odločen je, da se bo povzpel na najvišjo goro na svetu Mount Everest in se s tem v zgodovino zapisal kot najmlajši alpinist, ki mu je to uspelo. Nepalsko prestolnico je že zapustil in se odpravil proti baznemu taboru na kitajski strani 8848 metrov visoke gore. Vrh bo skušal osvojiti med 15. in 25. majem skupaj s tremi šerpami, očetom Paulom, ki je alpinist in izurjen reševalec, specializiran za psihologijo v izrednih razmerah, in mačeho Karen Lundgren, prav tako izkušeno alpinistko.

To za Jordana ne bo prvi zahteven vzpon. Od sedmih najvišjih vrhov posamezne celine jih je osvojil pet: pri desetih letih afriški Kilimandžaro, Elbrus v Rusiji, Aconcaguo v Argentini, McKinley na Aljaski, nato pa lani še indonezijski Carstensz Pyramid.

Tokrat se zaveda, da mu v prvem poskusu mogoče ne bo uspelo. "To bi lahko bil šele prvi v vrsti poskusov,“ je dejal Jordan pred odhodom iz Katmanduja. "Lahko traja več let, a odločen sem, da to naredim. Počutim se dobro pripravljen, tako psihično kot fizično.“ Podpirajo ga tudi starši, ki trdijo, da je dovolj dobro pripravljen in izkušen in da bo odnehal, če bo ugotovil, da je prenevarno nadaljevati.

Medtem pa je fantova odločitev sprožila burno debato v svetu alpinizma. Je otrok sposoben sprejeti odločitev, da bo tvegal svoje življenje? Mnogi se strinjajo, da bi morala obstajati minimalna starost, pri kateri bi bil še dovoljen vzpon na najvišji vrh sveta. Ta namreč terja zrelost odraslega človeka, pa še to velikokrat ni dovolj. Od več kot 4000 alpinistov, ki so se od leta 1953 do danes povzpeli na Mount Everest, jih je tam za vedno ostalo najmanj 216, samo leta 1996 15. Tisti, ki preživijo, poročajo o magičnosti takšne višine, ob kateri se racionalnost zamegli. Gotovo je razlog tudi dejstvo, da je nad 8000 metri nadmorske višine trikrat manj kisika kot na morski gladini.

Kakšne posledice takšni pogoji lahko pustijo na odraščajočem otroku, še ni jasno, saj raziskav na tem področju ni bilo veliko. Profesor intenzivne nege na londonski univerzi UCL Hugh Montgomery pravi, da obstajajo dokazi, da je prostornina možganov po vzponu na Everest manjša, v vsakem primeru pa naj bi se z visokimi nadmorskimi višinami bolje soočali starejši plezalci. Nekateri celo kažejo s prstom na Jordanove starše in govorijo o zlorabi otroka. Koga, ki bi bil nad njegovim načrtom navdušen, je težko najti. "Kar počne, ni nujno slabo. Vendar pa se bo to spremenilo, takoj ko bomo začeli na pobočjih Everesta pokopavati trupla otrok,“ opozarja Todd Burleson iz svetovno znane alpinistične šole Alpine Ascents International.