Bo za Kučmo 'usoden' zvočni posnetek?

Kot je sporočil namestnik generalnega tožilca Renat Kuzmin, so Leonidu Kučmi obenem za čas preiskave prepovedali potovanje iz države. Kučma je bil na položaju predsednika Ukrajine med letoma 1994 in 2005. Politični novinar Georgij Gongadze, ki je bil do Kučme pogosto zelo kritičen, je bil umorjen septembra 2000. Njegov umor velja za najbolj zloglasen zločin v posovjetski zgodovini Ukrajine.

Med dokaznim materialom tudi zvočni posnetek

Opozicija je že leta 2000 trdila, da je v umor Gongadzeja vpleten sam predsednik, pri čemer se je sklicevala predvsem na zvočni posnetek, na katerem naj bi Kučma in tedanji notranji minister Jurij Kravčenko govorila o umoru. Na posnetku, ki naj bi ga v predsednikovem uradu na skrivaj posnel njegov telesni stražar, je slišati glas, podoben predsednikovemu, ki predlaga, da bi Gongadzeja ugrabili Čečeni. Kučma je vedno zanikal vsako vpletenost v umor.

Kot je danes povedal predstavnik tožilstva Kuzmin, je Kučma zdaj osumljen "zlorabe oblasti in dajanja nezakonitih navodil uslužbencem notranjega ministrstva, ki so vodila v smrt novinarja". Povedal je še, da so omenjeni posnetek sprejeli kot veljaven dokaz v primeru. 

Novinarja najprej obesili, nato mu odsekali glavo

Leta 2008 so bili zaradi vpletenosti v umor trije nekdanji policisti obsojeni na zaporne kazni, od leta 2009 pa je v priporu še glavni osumljenec za umor, nekdanji visoki predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva, general Oleksej Pukač. Pukač je priznal, da je novinarja osebno zadavil s pasom, nato pa ga obglavil s sekiro.

Notranji minister naredil samomor

Ukrajinsko tožilstvo je nato septembra lani še sporočilo, da je umor Gongadzeja naročil takratni notranji minister Juri Kravčenko. Kravčenko naj bi sicer že leta 2005 storil samomor. Ker je bila njegova smrt zelo presenetljiva – umrl je namreč na dan, ko bi moral pred preiskovalci pričati o umoru novinarja – so mediji poročali, da bi lahko šlo za umor.

Gongadzejeva smrt je v Ukrajini sprožila večmesečne proteste proti takratnemu predsedniku Kučmi, ki mu je opozicija očitala vpletenost v umor. Ti protesti so vrhunec dosegli leta 2004 s t. i. oranžno revolucijo, s katero je na predsedniški položaj prišel opozicijski voditelj Viktor Juščenko.