Usoda dolgo napovedovanega začetka pogovorov najvišjih predstavnikov Srbije in Črne gore o prihodnosti ZRJ, do katerega naj bi prišlo danes v Beogradu, je zelo negotova. Beograjski mediji poročajo, da predsednik Črne gore Đukanovič čaka odgovor iz kabineta jugoslovanskega predsednika Koštunice o tem, ali bo "popravljena proceduralna napaka". Đukanović naj bi namreč sporočil, da se ne želi pogovarjati ob navzočnosti predsednika t.i. zvezne vlade Pešiča, ki ga je Koštunica prav tako povabil na sestanek, na katerega ne bo prišel niti črnogorski premier Vujanović. Srbski premier Zoran Đinđić je danes dejal, da ne gre pričakovati hitrega dogovora o odnosih Srbije in Črne gore oziroma prihodnosti ZRJ. "Tako težek uradni sestanek lahko računa na uspeh šele po kakšnih desetih neuradnih srečanjih," je poudaril Đinđić in novinarjem še dejal, da je njihovo pričakovanje, da bo sporazum dosežen pred televizijskimi kamerami, preuranjeno. Sicer pa je Đinđić menil, da brez sodelovanja Đukanovića na pogovorih ne obstaja razlog, da bi današnji sestanek potekal.
Izhodiščne točke za skupno platformo o ustavni preureditvi ZRJ sta pripravili Demokratična opozicija Srbije (DOS) in črnogorska opozicijska zveza Skupaj za Jugoslavijo. Ta skupna platforma za ustavno preureditev "skupne države v sodobno in funkcionalno federacijo, ki bi imela minimum državnih funkcij", je sprejela vlada ZRJ 30. avgusta. Jugoslovanski premier Pešić je tedaj pojasnil, da bi bile v izključni pristojnosti federacije zunanja politika, obramba in nadzor meje, denarni in carinski sistem, obligacijsko pravo, vrednostni papirji, sodni in upravni postopek. Federacija bi opravljala še vrsto funkcij, ki bi jih bilo mogoče v določeni meri uresničevati tudi na republiških ravneh; šlo naj bi za t.i. mešane oz. vzporedne pristojnosti, in sicer na področju temeljnih človekovih pravic in svoboščin, varstva nacionalnih in etničnih skupnosti, lastninskih razmerij, davčnega in bančnega sistema, prometa in zvez, pokojninskega sistema ter premoženjskega in osebnega zavarovanja in zunanjetrgovinskih poslov.
Po tem predlogu bi zvezna država v mednarodnih odnosih predstavljala en politično-pravni subjekt, "kar naj bi zagotovilo njegovo učinkovito vstopanje v sodobne regionalne in evropske povezave". Premier Pešić je tedaj še pojasnil, da bi skupna država morala temeljiti "na nespornih dejstvih, kot so suverena volja prebivalcev Črne gore in Srbije, zgodovinski državni tradiciji članic federacije ter politični, kulturni in gospodarski enotnosti, ki je stoletja nazaj združevala obe državi". Predstavniki uradnega Beograda na zvezni in srbski ravni so po sprejetju izhodiščnih točk poudarjali, da gre za predlog, ki je samo osnova za dogovarjanje, toda iz Podgorice so takoj po njegovem sprejetju zatrdili,
Đukanović je ponovil, da vidi najboljšo prihodnost Črne gore v samostojni državi, ki bi stopila v zvezo s prav tako samostojno Srbijo, Koštunica pa je dal prednost skupni državi Črne gore in Srbije. "Več optimizma iz Podgorice" naj bi po vsemu sodeč vzbudila Đukanovićeva izjava, da razlike med stališči Črne gore in Srbije "niso nepremostljive" ter da so izhodišča obeh strani - čeprav po vsebini različna - dobra osnova za demokratičen dialog in iskanje najboljših rešitev".
DPS je včeraj predlagala drugim političnim strankam v Črni gori, naj bo referendum o državno-pravnem statusu republike najpozneje v aprilu, o čemer bi vse stranke podpisale politični sporazum. DPS je sočasno predlagala, naj bo na referenumu dvoje vprašanj. Enega predlaga sama DPS in bi se glasilo: Ali ste za neodvisno in mednarodno priznano Črno goro?, drugega pa bi skupaj predlagale opozicijske stranke. Na ta predlog se je nemudoma odzvala najmočnejša opozicijska stranka v Črni gori SNP Predraga Bulatoviča, ki je sporočila, da je za črnogorsko zvezo Skupaj za Jugoslavijo prednostna naloga dialog med republikama o prihodnosti federacije, ne pa referendum. Podpredsednik SNP Zoran Žižić je izpostavil, da se njegova stranka ne bo udeleževala priprav na referendum vse dotlej, dokler ne bo končan dialog med Črno goro in Srbijo.
