Čeprav odločitve menda še ni, naj bi bilo v mornariškem oporišču Rota v Španiji v pripravljenosti več deset ameriških marincev, ki lahko nemudoma odletijo proti Liberiji, če bi bilo potrebno dodatno zavarovati ameriško veleposlaništvo ali pomagati pri evakuaciji osebja.
Annan je že v soboto poslal pismo Varnostnemu svetu in prosil za resolucijo o ustanovitvi mirovne misije v Liberiji, vendar pa je VS odločanje o tem preložil za skoraj teden dni. Uradno zato, ker čaka na vrnitev svoje misije pod vodstvom britanskega veleposlanika Jeremyja Greenstocka iz zahodnoafriške turneje, neuradno pa zato, ker se Bush še ni odločil, če bodo ZDA sodelovale s svojimi enotami. Pritiskom na Bushevo administracijo se je v torek pridružil tudi časopis New York Times, ki je poudaril, da naj ameriška administracija usliši Annanove prošnje.
Zadržanost Američanov do posredovanj v Afriki je zaradi zgodovinskega spomina na Somalijo leta 1993, ko so se morali po smrtni 18 vojakov neslavno umakniti. Ameriški vojaki so sicer razporejeni po svetu, saj je v Iraku okrog 150.000 vojakov, v Afganistanu nekaj manj kot 10.000, okrog 3500 pa jih je še na Balkanu.
Liberija – država svobodnih?
Liberijo so leta 1847 s pomočjo nasprotnikov sužnjelastništva, kot tudi zagovornikov, ki so se bali množičnih uporov osvobojenih sužnjev ustanovili ameriški sužnji, država pa ima dolgo zgodovino gospodarskih in političnih vezi z Washingtonom. Šlo je za prvo neodvisno afriško država, ameriški sužnji pa so po ustanovitvi države prevzeli oblast nad domorodnim prebivalstvom, pri čemer niso bili nič boljši od belih kolonizatorjev. Zaradi slabega upravljanja je država hitro bankrotirala in postala odvisna predvsem od ameriških korporacij, ki so veselo izkoriščale poceni in le na papirju svobodno delovno silo. Diktatorji so se menjavali na oblasti, divjale so državljanske vojne, dokler ni leta 1997 na volitvah zmagal vodja upornikov Charles Taylor, ki ga je njegovih 12 protikandidatov hitro obtožilo volilne prevare.
Američani bi poslali kvečjemu 2000 vojakov
Voditelji zahodnoafriških držav so predlagali, da bi ZDA poslale okrog 2000 vojakov, ki bi bili na čelu mednarodnih sil, sestavljenih večinoma iz pripadnikov njihovih vojsk. Ameriški mediji vztrajno poročajo, da ameriški udeležbi v Liberiji najbolj nasprotuje Pentagon, vendar pa naj bi ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld kmalu predstavil načrt udeležbe v LIberiji. Ti načrti so rutinska zadeva, saj v Pentagonu sproti predvidevajo različne scenarije. Bush naj bi razmišljal o treh izbirah. Prva je ta, da ne pošlje ameriških vojakov, druga, da pošlje omejeno število enot, tretja pa je ta, da usliši mednarodno skupnost in se udeleži mirovne operacije z najmanj 1000 in največ do 2000 vojaki.
Humanitarne razmere vse slabše
Urad za usklajevanje humanitarnih zadev ZN (OCHA) je poročal, da so humanitarne organizacije v sredo izkoristile zatišje med boji in obnovile prizadevanja za pomoč prebivalcem liberijskega glavnega mesta Monrovija in več sto tisoč beguncem, ki so se tja zatekli pred boji. Njihovo delo ovira pomanjkanje reda in zakona, saj se vrstijo kraje in zlorabe oboroženih pripadnikov. OCHA trdi, da je položaj še naprej kritičen, saj primanjkuje hrane, vode in zdravil, bolnišnice pa so prepolne ranjencev. Humanitarne organizacije bodo v primeru nadaljevanja zatišja v naslednjih dneh začele razdeljevati hrano, Visoki komisariat za begunce (UNHCR) pa bo začel evakuirati begunce iz Sierre Leone.
Vojna se je nadaljevala, dokler niso uporniki junija prodrli v glavno mesto Monrovija. Na pobudo skupnosti zahodnoafriških držav in OZN je bil 17. junija v ganski prestolnici Akra sklenjen sporazum o prekinitvi ognja, ki je oblikoval posebno verifikacijsko skupino vojaških predstavnikov iz zahodnoafriških držav. Ta skupina bo v naslednjih dnevih skušala potrditi, da premirje velja.
Charles Taylor je junija obljubil, da bo odstopil, če bo to končalo državljansko vojno, vendar sedaj odstop pogojuje z odpravo obtožnice posebnega sodišča ZN za zločine v sosednji državi Sierra Leone. Proti Taylorju je bila vložena obtožnica za vojne zločine, ker je pomagal tamkajšnjim upornikom, ki so se storili nezaslišana grozodejstva.
