Prvi dan na čelu povezave se je britansko predsedstvo pod vodstvom premiera Tonyja Blaira v Londonu sestalo z Evropsko komisijo in uskladilo prednostne naloge EU za drugo polovico letošnjega leta.
Blair je srečanju s predsednikom komisije Josejem Manuelom Barrosom in ostalimi 24 evropskimi komisarji napovedal, da bo britansko predsedstvo jeseni pripravilo neformalni vrh o prihodnosti EU. Po Blairovih besedah bo komisija pripravila tudi belo knjigo o prihodnjem razvoju povezave. Barroso je pri tem Blaira podprl in izrazil prepričanje, da bo britansko predsedovanje komisiji uspešno.
Trije glavni izzivi EU: globalizacija, modernizacija gospodarstva in obrambna politika
Britanski veleposlanik v Sloveniji Tim Simmons je na skupni seji parlamentarnih odborov za zunanjo politiko (OZP) in zadeve Evropske unije (OEU) predstavil prednostne naloge Velike Britanije pri predsedovanju uniji v drugi polovici letošnjega leta. Britansko predsedstvo EU želi odgovoriti na tri glavne izzive, s katerimi se sooča povezava. Med njimi so odziv na globalizacijo v svetu, moderniziranje evropskega gospodarstva ter iskanje ustrezne obrambne in varnostne politike EU.
Simmons: London ne bo v celoti odpravil kmetijske politike EU
Uradni London si bo prizadeval nadaljevati pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013, čeprav zagotovila, da bodo pogajanja tudi sklenjena, ni, meni Simmons. "Naš cilj je, da bo prihodnji proračun EU učinkovit in pošten," je poudaril veleposlanik in dodal, da Velika Britanija ne pričakuje, da bo lahko razrešila vsa odprta vprašanja v pogajanjih, prizadevala pa si bo, da bi našla vsaj soglasje o glavnih usmeritvah prihodnje finančne perspektive EU.
Glede financiranja skupne kmetijske politike EU, katerega reformo je London na nedavnem vrhu EU postavljal kot pogoj za pogajanja o britanskem rabatu, pa je Simmons dejal, da bi moralo biti omenjeno financiranje bolj dinamično in bolj povezano z drugimi cilji EU, ki so zapisani v lizbonski strategiji. O tem, da bi v celoti odpravili skupno kmetijsko politiko EU, pa London ne razmišlja, je poudaril veleposlanik.
Za polnopravno članstvo Turčije in integracijo Balkana
Predsedstvo EU pa si bo prizadevalo tudi uresničiti zaveze glede nadaljnje širitve EU in 3. oktobra začeti pristopna pogajanja s Turčijo. O dolžini pristopnih pogajanj med Turčijo in EU Simmons ni želel ugibati, pristavil pa je, da vidi Velika Britanija perspektivo države v polnopravnem članstvu v uniji. London pa ne bo pozabil tudi na nadaljevanje integracije območja Zahodnega Balkana v EU, meni Simmons.
Boj proti terorizmu in liberalizacija trgovine
Na področju evropske varnosti želi London okrepiti sodelovanje držav v boju proti terorizmu in nadaljevati z uresničevanjem haaškega programa.
Na področju klimatskih sprememb želi predsedstvo med drugim razširiti shemo za trgovanje z emisijami, prizadevalo pa si bo tudi za zmanjšanje njihovega izpusta.
Novo predsedstvo EU pa si bo prizadevalo tudi za zvišanje razvojne pomoči Afriki in drugim revnim državam, za nadaljnjo liberalizacijo svetovne trgovine, vključno z izboljšanjem dostopa do svetovnih trgov za manj razvite države.
Barroso: Spor med Blairom in Chiracom lahko uniči Evropo
Predsednik Evropske komisije Barroso je v pogovoru za današnjo izdajo britanskega časnika Guardian opozoril, da bi lahko nadaljevanje sporov med britanskim premierjem Blairom in francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom pahnilo EU v še globljo krizo oz. jo celo uničilo.
Barroso je ob tem oba voditelja pozval k sklepanju kompromisov v zvezi z britanskim proračunskim popustom. "Nacionalistična retorika ne prispeva k ničemur," je poudaril Barroso ter opozoril, da pogajanj na evropski ravni ne bi smeli primerjati z boksarskimi dvoboji, kjer se nekateri domov vrnejo poraženi, drugi pa se lahko v svojih prestolnicah hvalijo z zmago. "Takšni ljudje uničujejo Evropo. Moja dolžnost je to jasno povedati," je še dejal Barroso.
Kot še piše Guardian, Barroso pri tem ni omenjal konkretnih imen, vendar je jasno, da je imel pri tem v mislih Blaira in Chiraca oziroma njun spor glede britanskega proračunskega rabata, ki naj bi bil glavni vzrok za propad junijskih pogajanj o finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013.
