Bodo Gadafija privedli pred haaško sodišče?

Glavni tožilec mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu je izjavil, da obstajajo utemeljeni razlogi, da bi sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, obtožili zločinov proti človečnosti.

Luis Moreno-Ocampo je v današnjem poročilu dejal, da bi lahko obtožnica vključevala kazniva dejanja, kot so umor, nezakonito pridržanje, mučenje in preganjanje. Streljanje varnostnih sil na miroljubne protestnike v Libiji poteka sistematično. Gadafi se z nasprotniki spopada že dva meseca.

Ukaze za domnevne zločine zoper človeštvo naj bi izdajala le peščica oseb v samem vrhu Gadafijeve vlade, zaključuje poročilo tožilstva, zato obstaja utemeljen sum, da naj bi bil med aretiranimi tudi sam voditelj Gadafi.

Med domnevnimi vojnimi zločini so navedeni tudi oboroženi napadi na civilno prebivalstvo in prepovedana uporaba kasetnih bomb. Prav tako tožilstvo preiskuje resne obtožbe o posilstvih in poročila, da naj bi vojaška policija v mestu Bengazi ubila več deset Afričanov, za katere naj bi mislili, da so plačanci.

Humanitarna kriza v Misrati

Gadafijeve sile so danes obstreljevale oskrbovalne poti upornikov in mesto Duejba, ki velja za trdnjavo upornikov. Nadaljujejo se tudi boji na obrobju mesta Misrata, ki ga Gadafijeve sile oblegajo že dva meseca. V današnjem obstreljevanju mesta je bilo po podatkih upornikov ubitih najmanj pet ljudi.

''Obstreljevanje je zahtevalo številne žrtve, tako med Libijci kot tudi med državljani tretjih držav, ki so v pristanišču čakali na evakuacijo,'' je povedal tiskovni predstavnik upornikov iz Misrate Gemal Salem. ''Doslej smo našteli pet mrtvih, reševalna vozila pa kar naprej prihajajo in odhajajo iz pristanišča.''

Med silovitim obstreljevanjem so se humanitarni delavci trudili na stotine prestrašenih Afričanov in Azijcev evakuirati iz pristanišča v Misrati.

Na ladjo, ki jo je najela Mednarodna organizacija za migracije (IOM), se je vkrcalo 800 delavcev migrantov in ljudi, ranjenih v libijski državljanski vojni, ki so več dni čakali na priložnost, da pobegnejo iz Misrate, kjer se humanitarne razmere slabšajo iz dneva v dan. Reševalna ladja s približno 800 migranti, novinarji in ranjenimi Libijci je popoldne izplula iz pristanišča v Misrati.

Ladji, na kateri je bilo tudi 180 ton pomoči, je v Misrato uspelo vpluti šele po treh dneh čakanja na morju, in sicer s pomočjo vlačilca, saj so Gadafijeve sile pred pristaniščem namestile mine.

Ladja, imenovana Rdeča zvezda , je v oblegano Misrato pripeljala humanitarno pomoč in v naglici med obstreljevanjem na krov naložila potnike za Bengazi,  je sporočila IOM. ''Vodja ekipe na plovilu je sporočil, da se je več sto libijskih državljanov poskušalo vkrcati na plovilo v obupanem poskusu, da pridejo iz Misrate. A zaradi omejenih kapacitet plovila je osebje dvignilo most in varno izplulo iz pristanišča,'' je v izjavi popoldne sporočila Mednarodna organizacija za migrante.

V Misrati, ki leži na poti v Tripoli, po dveh mesecih obleganj s strani Gadafijevih sil in spopadov z uporniki sicer primanjkuje tudi zdravil in zalog hrane. Od začetka spopadov za Misrato naj bi življenje izgubilo več kot tisoč ljudi.

Libijska državna televizija je danes poročala, da so sile zveze Nato bombardirale območje Al Hajraha zahodno od prestolnice Tripoli. ''Kolonialistična križarska zveza je z obstreljevanjem Al Hajraha povzročila izgube življenj in poškodbe na infrastrukturi,'' je poročala libijska televizija.

Katar in Združene arabske emirate, edini arabski državi, ki sodelujeta v operacijah zveze Nato v Libiji, pa je libijska državna televizija obtožila financiranja vojaške operacije, usmerjene proti Moamerju Gadafiju. ''Agenti šejkov iz Katarja in Združenih emiratov plačujejo za vsako bombo, ki jo odvržejo križarji, saj vsak raketni izstrelek stane 2 milijona ameriških dolarjev,'' so zatrdili na televiziji.

Nato: Ni čutiti utrujenosti

Oficirji zveze Nato, ki so se v sredo sestali v Bruslju, so zavrnili ocene, da se kljub zračnim napadom operacija v Libiji ne premika nikamor.

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je na vprašanje, ali zveza Nato dejansko pritiska na Gadafijev režim, odgovoril, da ''ni čutiti nobene utrujenosti. Nasprotno, pravkar smo imeli srečanje, kjer smo ponovno potrdili našo skupno in trdno zavezo operaciji.''

Po besedah Rasmussena so danes Gadafijeve sile mnogo šibkejše kot ob začetku posredovanja. V četrtek se bodo sicer svetovni voditelji v Rimu pogovarjali o financiranju upornikov.

Francija: Cilj ni ubiti Gadafija, ampak ga oslabiti

Mednarodne sile, ki sodelujejo v vojaškem posredovanju v Libiji, želijo oslabiti Gadafija, ne pa ga ubiti, je danes v pogovoru za televizijo France 24 poudaril francoski zunanji minister Alain Juppe. Smrt Gadafijevega najmlajšega sina in vnukov v sobotnem napadu sil zveze Nato pa je označil za "kolateralno škodo".

"Napade izvajamo, da bi destabilizirali Gadafijeve vojaške zmogljivosti, obenem pa iščemo način za dosego politične rešitve," je poudaril Juppe. Kot je dodal, bodo Natove sile napade nadaljevale, dokler ne bodo oslabile njegovih zmogljivosti.

Francoski zunanji minister je ob tem zavrnil prekinitev ognja, ki jo je predlagal Gadafi, češ da predstavlja tveganje za delitev države na vzhod in zahod. Dejal je še, da bi se morale Gadafijeve sile umakniti iz mest, ki so jih zasedle.