Predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji Vladimir Bilić je v predstavitvi programa zveze dejal, da nameravajo slovenskim zakonodajnim organom podati predlog za priznanje hrvaške narodne manjšine v Sloveniji, piše Večernji.hr.
"Razprava o tej iniciativi že poteka. Hrvati namreč v Sloveniji predstavljajo 2,8 odstotka prebivalstva, hrvaščino pa je kot svoj materni jezik navedlo 54.000 prebivalcev, kar je zelo pomembno. Že dlje časa se govori o tem, da bi Hrvati v Sloveniji dobili status narodne manjšine, in ni jih veliko, ki se s tem ne bi strinjali. Projekt je izjemno pomemben, strokovno zahteven in terjal bo veliko politične angažiranosti naših članov," je ob tem dejal Bilić.
Status manjšine Slovenija sicer priznava Italijanom in Madžarom, ki naj bi bili avtohtoni manjšini na tem območju. Prvih je bilo leta 2004 3388, slednjih pa 8323. Skupnosti imata vsaka po eno poslansko mesto v Državnem zboru.
Novim manjšinam, med katerimi so pripadniki narodov iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so po razpadu skupne države ostali tukaj, Slovenija tega statusa ne priznava. Večernji.hr se ob tem sprašuje, kam je izginilo okrog 17.000 Hrvatov, saj jih je bilo ob popisu leta 1991 52.876, zdaj pa naj bi jih bilo 35.642.
"Dopuščam možnost, da je prišlo do statističnih napak v popisih ali pa do zmed glede jezika, ki so ga navedli kot maternega, kar je bilo dojeto kot izjasnjevanje narodne pripadnosti. Zanemariti pa ne gre niti asimilacije," je bil komentar Bilića.
V tem trenutki Hrvati v Sloveniji ne obstajajo niti v zakonodaji, dodaja in ocenjuje, da zdaj obstaja več politične volje za reševanje tega problema, kot jo je bilo prej. Zato je bila že sprožena iniciativa v DZ za sprejetje deklaracije ali resolucije o reševanju kolektivnega statusa hrvaške skupnosti oziroma za ustavno priznanje statusa manjšine, zaključuje hrvaški spletni časnik.
KOMENTARJI (158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.