V Beogradu se je danes nadaljevalo sojenje optoženim za uboj premiera Zorana Đinđića, vendar so kmalu po začetku sojenja proces prekinili. Kot so poročali beograjski mediji, je nadaljevanje sojenja predvideno za torek, do takrat pa naj bi vrhovno sodišče Srbije sprejelo sklep o zahtevi posameznih odvetnikov obtožencev po odstranitvi predsedujočega sodnega senata Marka Kljajevića.
Odvetniki so namreč vložili kazensko ovadbo proti predsedujočem senata Kljajeviću zaradi domnevnega kaznivega dejanja pripadnosti kriminalni organizaciji, ogrožanja varnosti in kršitve zakonov.
Kljajević naj bi 6. oktobra 2000, dan po političnem prevratu v Srbiji, nasilno vdrl v prostore gospodarskega sodišča, zahteval odstop njegove predsednice Milene Arežine in izsilil postavitev svojega brata Gorana Kljajevića na njen položaj.
Za zgodbo o sojenju Djindjičevim morilcem je bolj zanimiv tisti del kazenske ovadbe, v katerem odvetniki trdijo, da je Marko Kljajević "ob uporabi sile in groženj" zahteval vpis v sodni register firme Defense, katere fiktivna lastnica je bila soproga vodje ene najmočnejših kriminalnih združb v Srbiji, Ljubiše Buhe Čumeta. Toda človek iz samega vrha srbske mafije ni več na seznamu skupne obtožnice "procesa stoletja", saj mu je javni tožilec dal status zaščitene priče.
Čume naj bi bil povezan s samim vrhom srbske oblasti od oktobra 2000, ko je kriminalno preteklost zamenjal za legalni posel in ustanovil firmo Defense. Družba je imela najbolj sodobne stroje za asfaltiranje cest in naj bi od novih oblasti dobila zelo donosne posle pri rekonstrukciji srbskih cest. Ob koncu 2003 je rivalska kriminalna združba iz Zemuna (t.i. zemunski klan) z dinamitom vrgla v zrak omenjene stroje, Čume pa je pobegnil in poiskal zavetje pri policiji, ki mu je že takrat obljubila oprostitev "grehov" iz kriminalne preteklosti v zameno za pričanje o podobnih grehih zemunskega klana, katerega vodilni člani so med prvimi obtoženci za umor Đinđića.
Posebni tožilec je posebnemu sodišču predlagal ločitev postopka za Djindjičev umor od drugih kaznivih dejanj, kar so sicer že decembra zahtevali odvetniki obtožencev. Tožilec je pojasnil, da bi ločitev postopka prispevala k bolj učinkovitem sojenju, ker naj bi druga, sicer huda kazniva dejanja, obremenila proces za umor premiera Đinđića, kar je ključno kaznivo dejanje obtožnice. Pri atentatu na Đinđića naj bi neposredno sodelovalo 13 obtožencev, od katerih jih je le 5 priprtih, ostali pa so na begu in jim bodo sodili v odsotnosti. Večina obtožencev naj bi bila vpletena v še 13 drugih umorov, a je že Đinđićeva mati decembra lani izpostavila, da je poniževalno sočasno sojenje morilcem premiera in udeležencem krvavih obračunov v krogih srbske mafije.
