Bodo kmetje dosegli, da se zmanjša območje Nature 2000?

Kmetje so prišli na prvi delovni sestanek na kmetijsko ministrstvo, kjer še vedno zahtevajo olajšanje kmetovanja na območjih Natura 2000 in omilitev zahtev pri kmetovanju. Kar v praksi pomeni, če kmet prekrši te zahteve, ga lahko doleti neizplačilo subvencije.    

"V naslednjih 14 dnevih bi radi iztržili to, da bomo Natura, okoljske stvari pripeljali do tega, da bo kmet lahko kmetoval na slovenski zemlji, da bo kmet dejanski lastnik svoje zemlje," pojasnjuje Anton Medved iz sindikata kmetov. 

Zahteve so namreč strožje na določenih področjih kmetovanja. Da na primer njiva ne bi bila več orana pred zimo in koliko metrov stran od potokov in rek lahko uporabljajo fitofarmacevtska sredstva ali orjejo."Od rek, se pravi, od vode prvega reda je 15 metrov, ob potokih je pet metrov, tam ne smeš nič obdelovati, zemlje sploh ne orati. Evropska uredba pa predvideva 3 metre za drugi red in pet metrov za prvi ," razlaga Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice.

Uredba opredeljuje tudi, da bi morala vsaka kmetija, ki ima več kot 10 hektarjev, imeti štiri odstotke zemlje brez posevka. "Nam je to popolnoma nerazumljivo, da bomo tam na štirih odstotkih njivskih površin gojili gensko banko za plevele," je jasen Žveglič.

Tanja Šumrada, raziskovalka z biotehniške fakultete, ki se ukvarja z varstvom okolja pri kmetovanju, pa pravi, da monitoringi in višja družbena pričakovanja glede okolja res doletijo posamezne kmete, a ceno plačujemo vsi: "Družba okoljske posledice slej kot prej plača bodisi preko javno zdravstvenega sistema, bodisi preko višjih stroškov oskrbe s pitno vodo. In tukaj gre za vprašanje, kje želimo ta problem reševati."  Bolj realno bi bilo, da se primerjamo s srednjevropskimi državami kot z najbolj problematičnimi glede vsebnosti nitratov v zemlji, kot sta nizozemska in Danska, meni Šumrada.

Prav tako opozarja: "Če govorimo za nižinska območja, ki so za obdelavo najbolj ugodna v Sloveniji, imamo to težavo ali nesrečo, da so to tudi območja, ki so z vidika oskrbe s pitno vodo najbolj pomembna, hkrati pa so to območja, kjer je največji pritisk po urbanizacoiji, po gradnji raznih novih cest, tovarn in tako naprej." In doda, da se to dogaja medtem ko izgubljamo precejšen del zemlje, ki se zarašča zaradi opuščanja kmetovanja, zaradi depopulacije, premajhnosti kmetij in zemljiške politike. Ministrstvo pa je sporočilo, da iščejo rešitve in bodo komnucirali z javnostjo, ko jih bodo našli.