May, ki je med drugim vodil sodni proces proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču, se je za odstop odločil iz zdravstvenih razlogov. Predsednik Haaškega sodišča Theodor Meron je povedal, da ga je May seznanil z odločitvijo in ocenil, da je Mayev odstop v najboljšem interesu haaškega sodišča.
Že pred uradnim sporočilom je tem, da je May resno bolan, pisal New York Times. Uradni viri o njegovi bolezni sicer molčijo. Sodnik May na sojenju ni bil prisoten že od konca januarja, vendar o razlogih za njegovo odsotnost ni bilo uradnih pojasnil, razen, da "se ne počuti dobro".
Odločitev o zamenjavi sodnika pa bi utegnila še zavleči sojenje Slobodanu Miloševiću, ki je bilo že doslej večkrat prekinjeno zaradi Miloševićevega slabega zdravja, piše New York Times. V primeru, da bi Maya morali zamenjati, pa bi to prineslo dodatne zaplete. Po pravilih Haaškega sodišča ima Milošević, ki se brani sam, pravico dati soglasje k imenovanju novega sodnika. Če se z zamenjavo sodnika ne bi strinjal, bi ga sodniki sicer lahko preglasili, vendar pa bi Milošević imel pravico do pritožbe. Pravilnik pa Miloševiću tudi omogoča, da zaradi spremenjenih okoliščin zahteva, da dosedanje sojenje razveljavijo in organizirajo nov proces.
Kakršenkoli že bo njegov odgovor, piše New York Times, ne gre pozabiti, da je Milošević že večkrat, odkar se je proces proti njemu leta 2002 začel, izrabil mnogo priložnosti, s katerimi je poskusil ovirati normalno delo sodišča, ki ga sicer ne priznava.
Tožilstvo Haaškega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije bi do četrtka sicer moralo zaključiti z izvajanjem svojih dokazov, nakar bi Milošević moral začeti z obrambo. Zaradi njegovih zdravstvenih težav, predvsem zaradi gripe, visokega krvnega tlaka in težav s srcem, pa kaže, da to ne bo mogoče.
Proces proti Slobodanu Miloševiću že do zdaj velja za najdalj trajajoče sojenje pred kakšnim mednarodnim sodiščem, mnogi pa že ugibajo ali bo proces sploh kdaj mogoče pripeljati do konca. Miloševića namreč bremeni več obtožnic zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v treh vojnah – na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, posebna obožnica pa se genocida med vojno v BiH.