Na železniški postaji v Brežicah ima Rok Rožman gostinski lokal Peron. Poleg gostinstva ima na istem podjetju registrirano tudi dejavnost prevozništva. Lani, ko se je začela epidemija, je vrata lokala zaprl. Prihodek iz te dejavnosti je bil v celem letu občutno nižji. Natakarici je dal na čakanje in zaprosil za subvencijo. A zdaj Furs zahteva vso subvencijo nazaj. In to več kot šest tisoč evrov. "Res se nam je povečal promet pri prevozništvu, ampak ko sem dal natakarici marca na čakanje, nisem mogel vedeti, kakšen promet bom imel ob koncu leta," razlaga Rožman.
Takrat bi ju lahko odpustil in prepustil državi, a ju ni. Na mesti voznic kombijev pa ju tudi nisem mogel prezaposliti, pravi Rožman. "Lahko bi bili doma, brez službe. Ničesar nismo naredili, ampak smo ju obdržali – in pri nas sta še zdaj. Če bi bili moji dejavnosti ločeni že prej, bi bila stvar rešena in ne bi bilo nobene težave," še dodaja Rožman.
Na obeh dejavnostih je imel skupno za okoli šest odstotkov manjši promet. Poleg tega ni niti vedel niti ni mogel predvideti, da bo šlo prevozništvu proti koncu leta bolje. "Težava ni v tem, da zdaj tega ne bi mogli vrniti, a neumno se mi zdi, da se na eni strani promet poveča in da moram drugo dejavnost s tem pokrivati, zato ker ne smem delati," tako opisuje težave Rožman. Zdaj je, kot pravi, dejavnosti ločil, saj je imel za prazen nič ogromno administrativnega dela in stroškov. A Rožman še pojasnjuje: "S prvim aprilom sta zaposleni po espeju, ampak ne smemo delati. Nisem ju dal na čakanje niti za štiri ure, kar je tudi možnost. Ne vem, kako dolgo bo zaprto, če bomo zaprti ves april, bo spet na naše stroške, ampak vsaj vem, da bom tisto plačo izplačal konec aprila in bo to vse. Naslednje leto ne bo tega nihče terjal nazaj."
Krivčeva opozarja na socialne stiske, ki bodo nastale zaradi Fursovih izvršb
Vera Krivec, finančna svetovalka, ki se ukvarja s finančno sanacijo podjetij v težavah, pravi, da prejema na stotine klicev obupanih malih podjetnikov, ki tega denarja v roku 30 dni nimajo od kod vzeti. Fursova izvršba pa je najučinkovitejša blokada računa takoj po izteku roka za plačilo. "Nastalo bo ogromno socialnih stisk, več bo razpadov družin in vzeti jim bodo domovi," razlaga Krivčeva. Zato poziva državo, naj v PKP 9 popravi to za nazaj, tako da ta dolg ali izbriše ali pa dejavnosti, ki so bile prisilno zaprte, obravnava ločeno od drugih, četudi so bile pod eno davčno številko oziroma enim podjetjem.
"Saj pomoči ni dala naša država, dobili smo jo od Evrope – jaz rečem, da zaradi elementarne nesreče. Ta pomoč se nikoli ne vrača, vsi vemo, da so to nepovratna sredstva. In prav tega dela nepovratnih sredstev država ne more zahtevati nazaj. Ona je zahtevala, da se zaprejo," opozarja Krivčeva. Nekateri podjetniki morajo vrniti pomoč, ker so imeli pol odstotka preveč prometa glede na postavljeno mejo, pravi Krivčeva, medtem ko veliko podjetnikov čaka še ena odločba Fursa, in sicer za subvencijo za zaposlene, za čakanje od oktobra do decembra, za katero so lahko zaprosili po PKP 5.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.