Bodo razrešili eno največjih vatikanskih skrivnosti?

Leta 1983 je v Rimu skrivnostno izginila takrat 15-letna Emanuela Orlandi. Primer skoraj 30 let pozneje še vedno buri duhove, številne teorije zarote pa njeno izginotje povezujejo s kriminalnim podzemljem, italijansko tajno službo in celo vatikanskimi spletkami. Povezave naj bi segale do samega vrha, vse do takratnega papeža.

Emanuelin oče je bil namreč zaposlen v Vatikanu in eden od manj kot tisoč državljanov te cerkvene državice, družina pa je tam tudi živela. To je po mnenju številnih ključ do razrešitve skrivnosti. Po eni od teorij je ugrabitev naročil ameriški nadškof Paul C. Marcinkus, nekdanji predsednik vatikanske banke, ki je bil vpleten v razvpit bančni škandal v 80. letih. Zagovorniki druge pa opozarjajo na klic, ki naj bi ga za vatikanskimi zidovi prejeli le nekaj tednov po njenem izginotju. Neznani klicatelj naj bi v zameno za njeno izpustitev zahteval osvoboditev Mehmeta Alija Agce, turškega državljana, ki je leta 1981 poskuša ubiti papeža Janeza Pavla II.

Preiskovalci pa trenutno več pozornosti namenjajo sledem, ki vodijo do razvpitega šefa rimskega kriminalnega podzemlja Enrica De Pedisa. Natančneje do njegove grobnice. Leta 2005 je namreč neka televizija prejela klic, da bi morali iskati prav tam. “Če želite najti rešitev uganke, preverite, kdo je pokopan v kripti bazilike svetega Apolinara,” je dejal neznani glas. De Pedisa so tam pokopali leta 1990.

Isti klicatelj je še dodal, da so dekle ugrabili na zahtevo kardinala Uga Polettija, ki je bil v času njenega izginotja generalni vikar v Rimu. Tako Poletti kot prej omenjeni Marcinkus sta že umrla, tako da njunega zagovora ne bomo dočakali, teorije o vpletenosti Vatikana pa se pletejo naprej. Zakaj bi sicer, se sprašujejo njihovi zagovorniki, razvpitega gangsterja pokopali v cerkveni kripti. Najpogostejši očitek, ki ga številni razumejo tudi kot posreden dokaz za krivdo, pa je oviranje preiskave.

Prav to je bil razlog, da so v žepni državici po dolgih letih končno le dali dovoljenje in v ponedeljek De Pedisovo grobnico tudi odprli. Poleg njegovih posmrtnih ostankov so v njej našli še na stotine drugih kosti, zloženih v škatlah. Komu pripadajo, bodo morali še ugotoviti. “Ne pričakujem, da je pokopana tu, a treba je razjasniti dvome,” je ob tem komentiral Emanuelin brat Pietro Orlandi, ki skrbi, da primer ne gre v pozabo. Njena usoda, je prepričan, je znana številnim. Številni pa z njo tudi služijo. Na primer pisateljica Roberta Hidalgo, ki v svoji knjigi trdi, da Orlandijeva še vedno živi v Rimu. Opazili naj bi jo tudi v Turčiji in Angliji.