Ker so želeli sneti evropsko zastavo, so jih priprli

Nedeljski referendum o vstopu v Evropsko unijo bo šele drugi referendum, na katerega se bodo podali hrvaški državljani. Prvi je bil o osamosvojitvi Hrvaške, ko so državljani maja 1991 osamosvojitev podprli z več kot 90 odstotki glasov.

Na referendumsko vprašanje "Ali ste za članstvo Republike Hrvaške v Evropski uniji?" bo lahko odgovorilo nekaj več kot 4,5 milijona hrvaških volilnih upravičencev, med katerimi jih približno 413.000 živi v tujini. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da bo članstvo v EU podprlo 60 odstotkov državljanov. Članstvu jih nasprotuje 31 odstotkov, devet odstotkov pa je bilo zadržanih. Podpora članstvu v zadnjih mesecih je nihala med 55 in 61 odstotki, medtem ko mu približno tretjina vprašanih redno nasprotuje. Bo na izid vplivala novica o dvigu DDV za dve odstotni točki?

Državni vrh pričakuje, da bodo volivci v nedeljo podprli članstvo v čim večjem številu, tudi zaradi legitimnosti referendumske odločitve. Če bi prišlo do spodrsljaja, pa so že napovedali novi referendum čez šest mesecev ali najpozneje leto dni.

Priprli več nasprotnikov vstopa v EU

Na današnjem shodu nasprotnikov vstopa Hrvaške v EU na Jelačićevem trgu v Zagrebu so policisti priprli več oseb. Nerede je sprva izzvala izjava predsednika združenja Pravednik Natka Kovačevića, ki je hrvaško oblast označil za ''komunistično oligarhijo.'' S tem se del zbranih na trgu ni strinjal, posredovali so redarji. Nato je zbrane nagovoril Dražen Kleminec iz A-HSP in jih pozval, naj snamejo vse zastave Evropske unije, ki visijo po Zagrebu, začenši s temi na trgu. Ko so to poskušali storiti, je posredovala policija in nekatere priprla, med drugimi tudi omenjena. Udeleženci protesta so nato zahtevali odstop notranjega ministra Ranka Ostojića. Bili so nezadovoljni tudi zato, ker je policija po začetku shoda legitimirala zbrane nasprotnike hrvaškega članstva v EU.

Proti članstvu glas dvigujejo predvsem skrajne desničarske stranke, proti so tudi privrženci skrajne levice. Večina nasprotnikov EU je zbrana v "Gibanju za Hrvaško – Ne v EU", v katerem izpostavljajo, da državljani niso dovolj informirani o vsebini pogajanj med Zagrebom in Brusljem. Kot argumente proti članstvu v EU navajajo izgubo suverenosti države, ki je bila "rojena v krvi". Državni vrh imajo za izdajalce, ker "na kolenih" vstopajo v EU, ki "poka po šivih", in je "ječa narodov". Ob tem večinoma omenjajo primer Švice in Norveške kot uspešnih držav, ki nista članici EU.

Nasprotniki, ki so zbrani v Gibanju za Hrvaško – ne v EU, so tudi vložili kazensko ovadbo zoper hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić zaradi njene izjave, da državljani ne bodo dobili pokojnin, če na nedeljskem referendumu ne bodo podprli članstva države v EU.

Državni vrh z agresivno kampanjo v prid članstvu

Članstvo Hrvaške v EU je bil eden od strateških ciljev države od njene osamosvojitve, zato je državni vrh napel vse sile, da bodo državljani na referendumu vstop v EU podprli. V vseh dostopnih medijih so politiki poskušali prepričati Hrvate, da vstop v EU nima resne alternative. Ob tem so ''strašili'', da bo Hrvaška v primeru zavrnitve članstva na referendumu svojo kreditno boniteto spravila na raven "smeti". To bi odvračalo nove investitorje, zvišalo brezposelnost in državo za nedoločen čas pustilo v negotovost, skupaj z ostalimi državami Zahodnega Balkana.

Vlada sicer priznava, da članstvo v EU samo po sebi ne bo rešilo vseh težav, v katere je zabredla Hrvaška, vendar pa odpira razvojne perspektive. Kot prednosti članstva najpogosteje izpostavljajo mir, politično stabilnost, sedenje za isto mizi, ko gre za odločanje o evropskih poslih, in ne nazadnje denar EU za razvoj Hrvaške.

Pri spodbujanju volivcev za udeležbo na referendumu sodelujejo skorajda vse parlamentarne stranke. K podpori članstvu v EU je vernike pozvala Katoliška cerkev na Hrvaškem, svoje člane pa tudi največje sindikalne centrale in nekatera od vodilnih veteranskih združenj.