Proti dogovoru, ki ga je islandska vlada sklenila z Veliko Britanijo in Nizozemsko, je po še neuradnih podatkih glasovalo dobrih 57 odstotkov volivcev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Islandska premierka Johanna Sigurdardottir, ki je poudarjala, da je dogovor za Islandijo ključen, je že izrazila razočaranje. Dejala je, da je izid udarec za vlado pa tudi za parlament, kjer je dogovor podprlo 70 odstotkov poslancev.
To je bil sicer že drugi dogovor o poplačilu dolgov zaradi propadle banke, ki je veljal za bolj ugodnega kot prvi, katerega so volivci prav tako zavrnili na referendumu. Na prvem referendumu januarja lani je proti glasovalo kar 93 odstotkov Islandcev.
Dogovor, o katerem so glasovali v soboto, bi Islandiji omogočil postopno odplačevanje dolga do leta 2046, in sicer po triodstotni obrestni meri za nizozemski delež in po 3,3-odstotni za britanskega. Vsakega državljana Islandije bi vračanje dolga stalo približno 12.000 evrov, v kar niso vključene obresti.
Dogovor, ki so ga britanski in nizozemski pogajalci od Islandije iztržili decembra lani, je moral v islandskem parlamentu skozi tri glasovanja, islandski predsednik Olafur Grimsson pa se je odločil končno odločitev prepustiti volivcem.
Po zavrnitvi dogovora bo najbrž sledil postopek pred sodiščem Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta). Če bo Islandija pravdo izgubila, bo imelo to po oceni strokovnjakov hude posledice zanjo.
Odziv Britancev in Nizozemcev
Britansko in nizozemsko finančno ministrstvo, ki sta izrazila razočaranje ob izidu referenduma, sta danes že sporočila, da sta London in Haag pripravljena denar dobiti nazaj po sodni poti.
Nizozemski zunanji mninister Kees Jan De Jager je dejal, da je čas pogajanj zdaj mimo in se stvar seli v roke pravosodja. Dodal je, da zavrnitev dogovora ni dobra niti za Islandijo niti za Nizozemsko.
"Kaže, da se bo vse skupaj končalo na sodišču," pa je dejal Danny Alexander, namestnik britanskega finančnega ministra Georgea Osbornar.