Študija kongresnega proračunskega urada je pokazala, da so se najbogatejšemu odstotku Američanov v letih od 1979 do 2007 prihodki povečali za 275 odstotkov, medtem ko je slika pri najrevnejših 20 odstotkih precej drugačna – prihodke so v tem obdobju povečali za skromnih 18 odstotkov. Strokovnjaki na vprašanje, zakaj je tako, odgovora ne najdejo, ugibajo pa, da bi bile lahko odločilne tehnične inovacije, ki so 'ustvarile' superzvezdnike, kot so športniki, glasbeniki in igralci. Domnevajo pa tudi, da bi stanje lahko bilo posledica sprememb pri plačevanju direktorjev in velike rasti sektorja finančnih dejavnosti.
A veliko Američanov je vedno bolj prepričanih, da je za trenutno ekonomsko neenakost kriv nebrzdan pohlep finančne industrije v povezavi s politiki v Washingtonu in na lokalni ravni. In prav to je Američane, ki nikoli niso bili posebej nevoščljivi bogatim in se niso pritoževali zaradi razlik v premoženju, pognalo v akcijo. Iz malodušja in razočaranja nad spoznanjem, da je "ameriški sen" vse bolj oddaljen, se je najprej porodilo gibanje čajanke, ki razloge za težave išče v preveliki porabi državne uprave, kot protiutež pa je nastalo gibanje Okupiraj Wall Street.
Geto posojila, 400-odstotne obresti, milijonske plače in odpravnine vodilnih
Razlogov za jezo nad bankami je veliko in med drugimi jih je zbral spletni medij Daily Beast. Banka JP Morgan Chase je metala iz hiš vojake, ki so na bojišču, ker niso redno odplačali hipoteke, čeprav je to z zakonom prepovedano. Banka Wells Fargo je dajala nagrade posojilnim uradnikom, ki so vsilili drugorazredne hipoteke z najprej nizkimi in nato čez nekaj časa astronomskimi obrestmi temnopoltim in drugim manjšinam. Temu so rekli "geto posojila". JP Morgan Chase, Wells Fargo in Bank of America finančno podpirajo posojilnice, ki odirajo ljudi, ki ne zmorejo počakati do naslednje plače. Podjetja, kot so Ace Cash Express, Cash America in Advance America, ponujajo ljudem kratkoročna posojila z obrestmi do 400 odstotkov, kar morajo poravnati ob naslednji plači.
Banka Goldman Sachs je po pisanju revije Spiegel med drugim pomagala Grčiji prikrivati resnico o dejanskem stanju njenih dolgov. Banke Citigroup, Bank of America in Goldman Sachs ter tudi druge so plačale visoke kazni zaradi zavajanja lastnih strank v času razcveta drugorazrednih hipotek in vrednostnih papirjev na njihovi osnovi, kar je pripeljalo svet na rob finančnega propada. JP Morgan Chase je dobila iz proračuna 25 milijard dolarjev za rešitev v času finančne krize. Nato je porabila milijone dolarjev za lobiranje proti finančni reformi. Direktor Jamie Dimon dobi 20 milijonov dolarjev na leto, povprečen uslužbenec za okencem pa 23.000 dolarjev.
Wells Fargo je prav tako dobila 25 milijard dolarjev od države in začela zapravljati milijone za lobiranje proti reformi. Nekdanji direktor banke Citigroup Sandy Weill je bil ključen pri lobiranju za odpravo zakona Glass-Steagall, ki je med drugim prepovedoval bančno lastništvo zavarovalnic, njegova odprava pa je dala podlago za krizo leta 2008. Za izdajanje roparskih hipotek je banka plačala skoraj 300 milijonov kazni, vendar krivde ni priznala, dobiček je šel v milijarde, pred propadom pa jo je rešila država.
Bank of America je za rešitev od države dobila 45 milijard dolarjev, za lobiranje proti reformi pa jih je nemudoma porabila devet milijonov. Nekdanji direktor Ken Lewis, ki je v začetku krize kupil investicijsko banko Merrill Lynch, zaradi česar zdaj potekajo številne tožbe, se je upokojil s 64 milijoni dolarjev. Njegov naslednik Brian Moynihan je za 60-odstoten padec vrednosti delnic banke doslej dobil milijon dolarjev plače in 9,1 milijona dolarjev kompenzacije v delnicah. Goldman Sachs je dobil od države deset milijard, leto 2008 je končal z 2,3 milijarde dolarjev dobička, plačal pa je le 14 milijonov dolarjev davka. Davčna stopnja za korporacije je 35 odstotkov in Goldman bi moral tako plačati 800 milijonov.
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.