Bohinjski svetniki prižgali zeleno luč za obnovo hotela Zlatorog

Zagrajeno območje okoli razpadajočega hotela Zlatorog v Bohinju priča o tem, da se nekoč prestižnemu hotelu vendarle obetajo boljši časi, a brez zapletov tudi tokrat ni šlo."Tukaj je zavarovano območje, tukaj je Triglavski narodni park, tukaj so zahteve, ki jih določa Zakon o narodnem parku," pravi Jože Sodja, župan Bohinja.  

Prvotna želja investitorja je bil namreč večji hotel, ki ga podrobni prostorski načrt ni predvideval, sporni pa so bili tudi način gradnje, ureditev okolice in dostop do objekta. Tako so se pričeli meseci usklajevanj, hotel pa je medtem še naprej propadal. Zdaj je investitor, gre za slovenskega kriptomilijonarja Damiana Merlaka, od občine vendarle dobil zeleno luč. 

Sodja pojasnjuje, da je sklep, da se ta prostorski načrt nadaljuje, dobil  vso podporo in lastniki gredo lahko zdaj naprej. Zlatorog je v tako slabem stanju, da se je v luknjo, ki je nekoč bila bazen, udrla celo streha. Zaradi tega ga bodo raje kar v celoti porušili in nadomestili z novim, visokokategoričnim butičnim hotelom, obljublja vodja Merlakovih bohinjskih projektov."Z butičnimi gosti imamo v mislih predvsem goste, ki cenijo to lokalnost, ki cenijo lokalno skupnost, ki cenijo to, da imamo lokalne dobavitelje, lokalne surovine. Da občutijo to domačnost in trajnostni turizem, ki se ga zadnja leta tako zelo poudarja, je v Bohinju še toliko bolj pomemben."  dodaja Jure Repanšek, direktor družbe Alpinia.

Hotel Zlatorog le eden izmed Merlakovih projektov

V novem hotelu, ki bo zgrajen v roku dveh let, bo na voljo 168 ležišč. Zaradi omejitev, ki jih narekuje zaščiteno območje, pa bo sestavljen iz več objektov, pojasnjuje Sodja. Pravi, da so zasnovali več stavb, vse renovirajo ter popravljajo, uredila pa se bo tudi dostopna cesta, krožišče, avtobusna postaja in pa parkirna hiša.

Hotel Zlatorog je samo eden izmed Merlakovih poslov. V sklopu bohinjskih projektov bodo investitorji namreč uredili kar pet nastanitvenih objektov, med drugim tudi hotel na Voglu. Vse to seveda ne bi bilo možno brez podpore bohinjske občine, še poudarja Repanšek in dodaja: "Jaz bi tukaj izkoristil priliko in se zahvalil komplet lokalni skupnosti in občini Bohinj, ki nam je zelo naklonjena, ki te projekte zelo podpira. Tako da ja, še enkrat hvala lepa." 

Bohinj bo tako kmalu vendarle lahko sledil trendom sodobnega turizma, saj ko prihod gosta ni več tako samoumeven, kot je bil nekoč, je to namreč še toliko bolj pomembno.