Boj proti sodobnemu suženjstvu

Z današnjim dnem začne veljati konvencija Sveta Evrope o boju proti trgovini z ljudmi, ki, kot je poudaril generalni sekretar SE Terry Davis, predstavlja mejnik evropskih prizadevanj proti temu pojavu. "Končno imamo učinkovito orožje za boj proti modernemu suženjstvu," je o dokumentu dejal Davis. Kot je še izpostavil Davis, je 600.000 ljudi v Evropi vsako leto žrtev trgovine z ljudmi. Ti ljudje so žrtve mednarodnih kriminalcev. Več kot 80 odstotkov je deklet in žensk, med njimi jih je 70 odstotkov prisiljenih v spolno suženjstvo. Ostali so žrtve prisilnega dela, nezakonitih posvojitev in presaditev organov.

Po trgovini z orožjem in mamili predstavlja trgovina z ljudmi najbolj dobičkonosno kriminalno dejavnost na svetu, je še opozoril Davis.

Po besedah predsednika Parlamentarne skupščine SE (PS SE) Lluisa Marie de Puiga trgovina z ljudmi predstavlja obliko nečloveškega in ponižujočega ravnanja, kakor tudi očitno kršenje človekovih pravic. Novi predsednik PS SE je še izrazil upanje za učinkovitejši boj proti temu "nedopustnemu sodobnemu barbarstvu", s katerim se je mogoče soočiti le s kolektivnimi prizadevanji na evropski ravni, so ob tej priložnosti sporočili iz Strasbourga.

Konvencija, ki je bila odprta za podpis od 16. maja 2005, začenja veljati, potem ko jo je ratificiralo deset držav, med njimi osem članic SE. Ta pogoj je bil izpolnjen 24. oktobra lani, ko je dokument kot deseta država ratificiral Ciper, do danes pa je to storilo skupno 14 držav. Poleg Albanije, Avstrije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Cipra in Danske, še Francija, Gruzija, Moldavija, Norveška, Romunija in Slovaška ter Malta. V primeru Francije, BiH, Norveške in Malte bo konvencija sicer začela veljati s 1. majem.

Kot so pojasnili na SE, je cilj konvencije preprečiti trgovino z ljudmi, zaščiti človekove pravice in sodno preganjati trgovce z ljudmi. Nanaša se na vse žrtve: moške, ženske in otroke; vse oblike izkoriščanja (spolnega izkoriščanja, prisilnega dela, suženjstva, odstranjevanja organov...), zajema pa tudi vse oblike tega pojava: nacionalnega in čezmejnega, ki je ali pa tudi ni povezan z organiziranim kriminalom.