'Boj za vernike'

V Črni gori se za prevlado nad pravoslavnimi verniki na cerkvenem področju že dolgo odločno borita kanonsko priznana Srbska pravoslavna cerkev (SPC), katere cerkvena jurisdikcija se razteza tudi na območje nekdanje članice državne skupnosti, in samooklicana Črnogorska pravoslavna cerkev (CPC), ki jo je leta 1993 ustanovil prav tako nepriznani poglavar Miraš Dedeić. Spor se močno zaostruje, ker je CPC napovedala, da bo prevzela cerkve, samostane in druge cerkvene objekte SPC.

Dedeičeva kanonsko nepriznana CPC je bila dobrodošla vladajočim garnituram v spopadih s Srbijo v času režima zdaj že pokojnega predsednika Slobodana Miloševića, a tudi med poznejšim bojem za neodvisnost, saj je Dedeič nasprotoval vsemu, kar je imelo srbski predznak, vključno z jezikom. Od tedaj se je ohranila tudi navada, da cerkvene praznike obe cerkvi praznujeta ločeno, kar je vsakokrat na meji incidentov. V imenu SPC sicer deluje v Črni gori tudi s strani države priznana Metropolija črnogorsko-primorska, ki jo vodi Amfilofije.

Spore sta strani poglabljali med sedanjo razpravo o novi ustavi, pri čemer CPC izpostavlja, da mora biti črnogorski jezik v njej razglašen za uradnega. Toda SPC in črnogorske opozicijske stranke vseskozi kot glavni argument izpostavljajo podatek iz zadnjega popisa leta 2003, po katerem se je 63 odstotkov popisanih izreklo, da govori srbščino.

Črnogorski predsednik Filip Vujanović prejšnji teden zavrnil možnost, da bi CPC prevzela cerkvene objekte SPS. Izpostavil je, da bodo državni organi preprečili "uzurpacijo premoženja, kajti sleherna država mora spoštovati in jamčiti pravico do lastnine". Srbski predsednik Boris Tadić je v četrtek po telefonu poklical črnogorskega kolega Vujanovića in mu izrazil zaskrbljenost zaradi napovedanega prevzema premoženja SPC. Kot so poročali mediji, je Vujanović Tadiću zagotovil, da bo Črna gora zavarovala premoženje Metropolije črnpogorske-primorske.