Boljši časi za Slovence?

Po oceni predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjana Sturma se simboliki dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem pripisuje prevelik pomen. "Imajo določeno simboliko, vendar to simboliko vse strani precenjujejo. Tako nasprotniki kot zagovorniki," je dejal Sturm. Po njegovem je problem ta, da se je vprašanje spolitiziralo. To naj bi storil predvsem deželni glavar avstrijske Koroške Joerg Haider z napadi na ustavno sodišče.

Na vprašanje o zadovoljstvu z dogovorom avstrijske vlade glede predloga za ureditev dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem je predsednik ZSO menil, da je "šarm rešitve v tem, da obstaja širok konsenz in da omogoča nadaljnje razvojne možnosti". Strum pri tem dodaja, da so bili v tem vprašanju pripravljeni močno popustiti in da upa, da bo to pripomoglo "k pomiritvi v deželi". Vendar pa mora pri tem slovensko manjšino močno prepričevati, poudarja Sturm. "S politiko, ki jo delam, na določen način presegam tabuje," je dejal, in navedel primer, da je začel pogovore s koroškim Heimatdienstom (KHD). To je bilo po njegovih besedah pred desetimi leti še nemogoče.

Na vprašanje, kakšne morebitne finančne podpore naj bi dogovor o ureditvi dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem vseboval, je Sturm omenil tako sredstva za občine, za sožitje kot tudi za infrastrukturo slovenske manjšine, kot je na primer glasbena šola. V celoti naj bi šlo za vsoto "enega do dveh milijonov evrov," je zatrdil predsednik ZSO.

Na vprašanje, ali se je sedaj začelo novo poglavje v manjšinski politiki pa je Sturm dejal, da naj bi šlo za poskus koroškega deželnega glavarja Haiderja, da "s to karto" izvaja politiko. "Mislim pa, da je ta zadeva čedalje bolj obrabljena," je še povedal predsednik ZSO.

Sturm je dejavno sodeloval pri pripravi nove ureditve za dvojezično topografijo, ki sta jo pretekli četrtek sprejeli avstrijski vladni stranki, ljudska stranka (OeVP) in Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZOe) v dogovoru z ZSO in Skupnostjo koroških Slovencev (SKS). V skladu s to ureditvijo bi bilo na avstrijskem Koroškem do konca leta 2009 dvojezično označenih 141 krajev. Dogovor bo sicer veljal le, če ga bo avstrijski parlament potrdil z dvotretjinsko večino na ustavni ravni.