Bolsonaro v Amazonijo napotil vojsko, do pragozda čuti 'globoko ljubezen in spoštovanje'

V televizijskem nagovoru po številnih pritiskih – tako mednarodne skupnosti kot tudi domačih protestnikov – je brazilski predsednik Jair Bolsonaro sporočil, da je v Amazonijo napotil vojsko, s katero bodo poskušali ustaviti gozdne požare. "Kot pripadnik vojske sem vzljubil amazonski gozd in želim pomagati, da ga zaščitimo," je dejal. Napovedal je, da bo že danes v naravne rezervate, na območja, kjer živijo domorodci, in na obrobje amazonskega gozda napotil vojsko.

Regionalni guvernerji bodo lahko od vojske zahtevali "preventivno akcijo proti okoljskemu kriminalu" ter "nadzor in boj proti izbruhom požarov", je dejal Bolsonaro. Nad izvajanjem predsednikovega ukaza bo bdel obrambni minister Fernando Azevedo e Silva. Ukrep je za zdaj veljaven en mesec – do 24. septembra. 

Bolsonaro je v nasprotju z izjavami v preteklosti tokrat obrnil ploščo in izpostavil svojo naklonjenost okolju. Dejal je, da čuti "globoko ljubezen in spoštovanje" do Amazonije in dodal, da je Brazilija primer trajnosti. "Naša dolžnost je, da zaščitimo gozd. Zavedamo se tega in borimo se proti nezakonitem krčenju gozdov in drugim vrstam kriminalnih aktivnosti, ki ogrožajo našo Amazonijo," je poudaril. "Naša vlada ima ničelno toleranco do kriminala in to se ne bo spremenilo, ko govorimo o okolju," je še dejal. 

Bolsonaro podlegel pritiskom? 

Glede na to, da je Bolsonaro v minulih dneh skušal zmanjšati pomen gozdnih požarov in jih pripisal sušnemu obdobju, je po vse večjem pritisku, zdaj nekoliko spremenil svojo retoriko. Zagotovo so temu botrovali številni pozivi k bojkotu brazilskih izdelkov ter napoved o umiku financiranja skladov, ki skrbijo za ohranjanje amazonskega gozda. 

Med drugim je finski finančni minister pozval Evropsko unijo, naj razmisli o bojkotu brazilske govedine. Francija in Irska sta dejali, da ne bosta ratificirali velikega trgovinskega dogovora z državami Južne Amerike, če Brazilija ne bo storila več za ustavitev požarov v Amazoniji. To je ob prihodu na vrh skupine najrazvitejših držav G7 poudaril tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Dejal je, da si težko predstavlja, da bi države Evropske unije ratificirale trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem, dokler bo Brazilija dopuščala uničevanje amazonskega pragozda. 

Bolsonaro se je že v petkovem večernem televizijskem nagovoru obregnil ob takšne grožnje. Dejal je, da se gozdni požari dogajajo po vsem svetu in da ti ne morejo biti povod za morebitne mednarodne sankcije. 

Protesti v Braziliji in po svetu

Številni okoljevarstveniki opozarjajo, da je Bolsonaro posredno odgovoren za rekordno število požarov zaradi svoje politike, ki se ne ozira preveč na okoljske težave. Predsednik Bolsonaro je namreč v preteklosti izrazil podporo krčenju amazonskega gozda za pridobivanje novih obdelovalnih zemljišč in za rudarjenje, s čimer želi okrepiti brazilsko gospodarstvo. S tem je dal zeleno luč za uničevanje pragozda, ki je pomemben za celoten planet, pravijo okoljevarstveniki. Številne požare naj bi podtaknili kmetje, ki naj bi tako pridobili nove obdelovalne površine.

Okoljevarstvene skupine so v več mestih po Braziliji v petek organizirale proteste, na katerih so zahtevali takojšnje ukrepanje za ustavitev požarov. Prav tako pa so se protestniki zbirali pred brazilskim veleposlaništvom v številnih državah po svetu. 

Tudi aktivisti iz skupine Mladi za podnebno pravičnost v ponedeljek pripravljajo protest v Ljubljani.

Macron: Bolsonaro očitno lagal glede okoljevarstvenih zavez

"Gre za mednarodno krizo," je požare v amazonskem deževnem gozdu včeraj komentiral francoski predsednik Emmanuel Macron. Kolegom sedmih najrazvitejših držav na svetu, ki se sestajajo na vrhu G7, je dejal, da mora biti to glavna tema njihovih pogovorov. Nemčija in EU sta predlog podprli, iz Pariza pa so sporočili, da G7 pripravlja "konkretne ukrepe". Brazilski predsednik Bolsonaro je zavrnil tuje vmešavanje.

Iz Macronovega urada so v petek sporočili, da francoski predsednik dvomi v iskrenost Bolsonarovih okoljevarstvenih zavez. "Glede na odnos Brazilije v preteklih dneh lahko predsednik sklepa le, da mu je predsednik Bolsonaro na junijskem vrhu G20 v Osaki lagal," so zapisali. Bolsonaro je namreč takrat izrazil po mnenju analitikov presenetljive okoljske ambicije glede na to, da je večkrat izkazal dvom v trditve o podnebnih spremembah in med drugim napovedal spodbujanje kmetijstva na račun izčrpavanja okolja.

Pozivom k ohranitvi amazonskega deževnega gozda se je pridružil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je zapisal: "Sredi globalne podnebne krize si ne moremo privoščiti še več škode na našem velikem viru kisika in biotične raznolikosti. Amazonijo moramo zaščititi."

Po uradnih podatkih je letos v Braziliji izbruhnilo več kot 73.000 gozdnih požarov, kar je največje število po letu 2013 oziroma kar 83 odstotkov več kot lani. Večina oziroma več kot polovica jih je zagorela v amazonskem pragozdu. Kako velik je obseg požarov trenutno, ni jasno, je pa dejstvo, da je gost dim v preteklih dneh pokril več mest, vključno z več kot 3000 kilometrov oddaljeno metropolo Sao Paolo, ki se je v ponedeljek zato sredi dneva znašla v temi.