Ameriška diplomacija je že konec minulega tedna kolegom v Varnostnem svetu ZN poslala nov, doslej že tretji osnutek predloga resolucije o Iraku, ki določa 15. december za rok oblikovanja časovnega načrta za prenos oblasti na iraško vlado.
Neimenovani ameriški diplomat poroča, da tudi zadnje spremembe ne prinašajo nič bistveno novega. Nova naj bi bila le jezikovna formulacija ki poudarja status začasne iraške vlade kot osnove za uresničevanje iraške neodvisnosti.
Datuma dejanskega prenosa oblasti sicer tudi novi predlog ne omenja, čeprav so Francija, Nemčija, Rusija, Kitajska in ZN izrazili željo, da bi se prenos oblasti zgodil že v nekaj mesecih. VS naj bi o resoluciji glasoval v sredo. Resolucijo naj bi podprlo devet oziroma v najboljšem primeru deset držav, pet držav pa naj bi se vzdržalo. ZDA upajo, da nobena od stalnih članic VS ne bo uporabila pravice veta. Če bo resolucija v napovedanem razmerju sprejeta, to za ZDA ne bo noben uspeh, prej obratno.
Ameriški državni sekretar Colin Powell se je o najnovejšem osnutku v soboto in nedeljo pogovarjal s kolegi iz držav članic VS ter generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom, State Department pa je odzive označil kot pozitivne. Annan, ki je pred dvema tednoma odločno zavrnil drugi osnutek ameriške resolucije, je o novem predlogu resolucije prav tako povedal, da se bistveno ne razlikuje od prejšnjih dveh. Pohvalil pa je pisce novega predloga, ker so upoštevali njegove pripombe, ki jih je izrazil ob prejšnjem predlogu resolucije. Poudaril je, da bo izpolnil kakršnokoli rešitev, ki jo bo VS predlagal, le da bi se zadeve v Iraku že končno uredile.
Predlog sta podprli Španija in Velika Britanija, Nemčija ga je označila za korak v pravo smer, Francija ga hoče analizirati, Rusija pa ga ocenjuje kot nezadostnega. Po navedbah visokega ruskega uradnika, je vrh v Moskvi zahteval celo vrsto dopolnilnih, a pomembnih amandmajev na predlagano resolucijo. Naklonjenost Rusije predlagani resoluciji bo odvisna od pripravljenosti piscev predloga upoštevati predloge in dopolnila iz ruske strani.
Eksplozija pri turškem veleposlaništvu
Po navedbah iraške policije se je voznik avtomobila razstrelil pred poslopjem turškega veleposlaništva, eksplozija je uničila del zidu pred veleposlaništvom in poškodovala več okenskih stekel. Iraški policisti in ameriški vojaki so območje okoli veleposlaništva zaprli in začeli s preiskavo.
Turški parlament je sicer prejšnji teden potrdil, da bodo v Irak poslali svoje vojaške enote, ki bodo pomagale ameriškim in ostalim tujim vojskam stabilizirati situacijo v Iraku.
Predstavnik turškega zunanjega ministrstva v Ankari je napad že ostro obsodil in dejal, da incident dokazuje, kako zaskrbljujoče so razmere v Iraku in kako nujno je, da vsi takoj prispevajo k zagotovitvi varnosti in stabilnosti v državi.
Prvi oboroženi spopad med verniki po ameriški odstavitvi Sadama Huseina
Do spopada med radikalnimi šiiti Moqtada al-Sadra in podporniki Ayatollaha Ali al-Sistana je prišlo v ponedeljek pozno zvečer in se nadaljevalo vse do jutranjih ur, ko so iraška policija in bolgarske vojaške enote zaprle območje okrog templja in skušale pomiriti razjarjeni verski skupini. Po podatkih lokalne bolnišnice naj bi strelom iz kalašnikov, s katerimi sta bili oboroženi obe spopadajoči se strani, podlegla zgolj ena oseba, približno 24 pa naj bi bilo ranjenih. Očividci pa trdijo, da je na ulicah umrlo najmanj sedem ljudi, znotraj zaprtega območja pa naj bi bilo še več ranjencev, a je za reševalce zaenkrat situacija še preveč nevarna.
Do spora je prišlo zato, ker so voditelji večinske šiitske populacije naznanili sodelovanje z ameriško administracijo v upanju, da bodo ZDA čez čas prav v njihove roke predale oblast, potem ko so se toliko časa upirali Sadamovi oblasti. Vendar pa je Sadr iraške okupatorje obtožil, da zadeve urejajo mimo šiitske skupnosti, zato se je odločil za ustanovitev lastne islamske vlade, ki bo zajemala 25 Iračanov iz različnih etničnih in religijskih skupnosti, hkrati pa bo tekmec trenutne vlade pod ameriško taktirko.
"Potem ko je Moqtada al-Sadr razglasil ustanovitev lastne vlade, so njegovi ljudje želeli prevzeti kontrolo nad glavnim templjem tako, da so sprožili val nasilja, je povedal vernik, ki se ni hotel pridružiti nobeni od spopadajočih strani.
Sadr ima največ pripadnikov znotraj ogromnega šiitskega sluma v Bagdadu, ki se po njegovem očetu imenuje Sadr City, okrog tega območja pa je ameriška vojska postavila nove nadzorne točke, s čimer bo skušala preprečiti nove spopade Sadrovih pristašev.
