Bombni napad ni terjal žrtev

Kot je potrdilo bahrajnsko notranje ministrstvo, je bila bomba podstavljena pod bližnje parkirano vozilo, bomba pa razen gmotne škode ni terjala življenj v britanski ambasadi v glavnem mestu Manama. Po oceni varnostnih organov je bilo eksplozivno telo opremljeno z močnim razstrelivom, razneslo pa naj bi minibus, ki je bil parkiran približno 50 metrov od stavbe veleposlaništva. Odgovornosti za napad ni do sedaj prevzela nobena izmed militantnih milic.

V Bahrajnu so razmere od februarja dalje, ko so na ulice stopili prodemokratični demonstranti in po zgledu Egipta ter Tunizije zahtevali več svoboščin, zelo napete. Vlada je v državi za čas treh mesecev uvedla vojno pravo, v tem času pa so varnostni organi pridržali veliko ljudi, na sodiščih pa so sodili velikemu številu protestnikov.

Vlada, ki jo vodi sunitska muslimanska družina Al Khalifa, zatrjuje, da so protesti, ki jih vodijo pretežno šiitski verniki, pretežno versko obarvani, podpihuje pa jih šiitska velesila Iran. Komisija, ki jo podpira vlada in jo sestavljajo pravni strokovnjaki za mednarodno pravo in varovanje človekovih pravic, vpletenosti Irana v demonstracije ni potrdila, Bahrajn pa se sklicuje na objave v iranskih medijih, ki nakazujejo na nasprotna dejstva.

Diplomatska kriza med Iranom in Veliko Britanijo se je še zaostrila minuli teden, ko je množica mladih izgrednikov vdrla v britansko veleposlaništvo v Teheranu in z nasiljem nasprotovala uvedbi sankcij proti Iranu, ki ne spoštuje omejitev glede svojega jedrskega energetskega programa. Uradni London je iz Teherana umaknil svoje diplomate, nemudoma pa odrekel gostoljubje iranskim diplomatom. Svoje odposlance so iz Irana odpoklicale tudi druge evropske države.

Mednarodna javnost zaenkrat ni omejila izvoza iranske nafte, uradni Teheran pa svari, če bodo zaostrene sankcije proti Iranu dejansko sprejete, bi lahko cena za 159 litrski sod surove nafte zlahka presegla dvojno ceno 250 ameriških dolarjev. Iran še vedno zanika, da je jedrski program namenjen razvoju jedrskega orožja.

Novo rožljanje z orožjem v Perzijskem zalivu

Za dodaten incident je poskrbel tudi poostreni varnostni nadzor nad iranskimi silami, ki ga z vohunskimi sateliti in brezpilotnimi letali izvajajo zahodne sile. Gre za napredno brezpilotno letalo, ki se ga lahko uporablja tudi za bojne naloge. Proizvajalec je ameriški Lockheed Martin, ameriška vojska pa ga uporablja od leta 2007.

Po poročanju državne televizije je iranska vojska na vzhodu Irana sestrelila ameriško brezpilotno letalo. Pentagon se na navedbe še ni odzval, uradni Teheran pa eklatantno kršenje iranskega zračnega prostora označuje za mednarodni incident, ki ne bo ostal omejen le na ozemlje Irana.

Natove enote Isaf so proti večeru potrdile, da že od prejšnjega tedna dalje pogrešajo brezpilotno letalo, s katerim so pred dnevi izgubili stik med preletom nad zahodnim Afganistanom. Kot so sporočili iz poveljstva Nata, obstaja verjetnost, da je iranska vojska sestrelila prav pogrešano letalo, a potrditve zaenkrat ne morejo podati.

ZDA in Izrael v primeru, da diplomacija ne bo dosegla dogovora po politični poti, ne izključujejo vojaškega posredovanja, cilj napadov pa bi bili sporni jedrski objekti na iranskih tleh. Iran na medijsko najavo, da so načrti za napad že v pripravi, odgovarja, da bo odgovoril na sleherni napad in z vsemi sredstvi, tarče napadov pa bi bili vsi ameriški cilji v Perzijskem zalivu. Prek morskih poti se tovori kar 40 odstotkov načrpane surove nafte.