Slovenija

'Prosim, pomagajte mi umreti.' Želja, ki je ostala neizpolnjena

Ljubljana, 15. 10. 2025 16.20 | Posodobljeno pred 9 urami

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

23. novembra bomo najverjetneje znova odločali o eni najbolj občutljivih družbenih tem – pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025? Ena tistih, ki si je srčno želela pravico do dostojne smrti, je bila tudi Vesna Prijatelj, ki je konec septembra umrla po dolgoletni borbi z rakom, a ne tako, kot si je želela.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Prostovoljno končanje življenja
    03:40
    Iz SVETA: Prostovoljno končanje življenja
  • Iz SVETA: Metka Zevnik o evtanaziji
    04:04
    Iz SVETA: Metka Zevnik o evtanaziji

"Prosim, pomagajte mi umreti." To je bila zadnja želja Vesne Prijatelj, ki se je trinajst let pogumno spopadala z rakom. Verjela je, da bo lahko svoje življenje zaključila tako, kot si je želela. V objemu ljubljenega, obdana z mirom, sprejetostjo in občutkom varnosti. A ta želja se ji ni izpolnila. "Na koncu je ostala pač na cevkah, v plenicah, čakali so jo še razni katetri in zgodilo se je ravno to, za kar je vseskozi prosila, da se naj ne zgodi," pove njen mož Roman Prijatelj.

Vesna Prijatelj
Vesna Prijatelj FOTO: Kanal A

Bila je velika zagovornica prostovoljnega končanja življenja, po besedah njenega moža tudi zato, ker je dolga leta delala v zdravstvu in od blizu videla številne primere ljudi, ki so trpeli do konca svojih dni: "Ker so bile bolečine neznosne ali ni bilo več nobenega smisla v življenju, istočasno pa človek samo vegetira, se pravi leži v postelji, gleda v zrak, drugi ga hranijo, drugi ga preoblačijo."

Vesnin mož Roman Prijatelj
Vesnin mož Roman Prijatelj FOTO: Kanal A

Vesna Prijatelj je pred smrtjo preživljala hudo agonijo

Vsak dan je bil zaznamovan z bolečinami, ki jih kljub zdravljenju ni bilo več mogoče omiliti. Dvakrat je skušala sama končati svoje trpljenje, a ji to ni uspelo.

"Dvakrat so jo oživljali proti njeni vnaprejšnji pisni volji, jo poslali na zaprti psihiatrični oddelek, napotili tja tudi policijo in ko se je izkazalo, da je duševno zdrava, so jo premestili nazaj na onkološki inštitut na oddelek za paliativno oskrbo, kjer je potem lahko končala svoje življenje v postopku paliativne sedacije," opiše Andrej Pleterski iz združenja za dostojno starost Srebrna nit. 

A po besedah Pleterskega, sicer enega od petih soavtorjev zakona o prostovoljnem končanju življenja, se je to zgodilo po volji zdravnikov, ne po njeni lastni: "Vesnina zgodba sporoča, da trditev nadškofa Stanislava Zoreta, da zakon pri pomoči prostovoljnega končanja življenja ponuja vrv namesto ljubečega konca življenja, ne drži, ampak da je resnica ravno obratna."

Rezultati posvetovalnega referenduma

Na posvetovalnem referendumu, ki je potekal lanskega 9. junija, je večina volivcev, skoraj 55 odstotkov, izrazila podporo zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Proti je bilo 45 odstotkov volivcev, udeležba je bila 41-odstotna.

Pleterski in Prijatelj verjameta, da bodo tudi tokrat volivci podprli zakon. Oba napovedujeta, da se bosta še naprej zavzemala za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. "Enostavno ti sistem vzame tvoje lastno telo, počne z njim, kar hoče, čeprav se ti s tem ne strinjaš. O tem odločajo drugi, vse skupaj je skrito za besedo stroka in potem tudi za neko kolektivno odgovornost," mož pokojne pravi, da si je želel predvsem to, da bi spoštovali njeno voljo. Zdaj pa odgovore pristojnih, ki so po njegovem mnenju botrovali njenim devetim dnem nepotrebnega trpljenja, išče s pomočjo odvetnika.