Ameriško vrhovno sodišče je v ponedeljek izdalo dve sodbi glede prikazovanja desetih božjih zapovedih na javnih mestih. S petimi glasovi za in štirimi proti je prepovedalo izobešanje zapovedi v dveh sodniških palačah v zvezni državi Kentucky. Z enakim glasovalnim razmerjem pa je sodišče dovolilo deset božjih zapovedi izobesiti v javnem parku pred teksaškim državnim kongresom.
Bistvo obeh odločitev je, da še vedno velja ustavna delitev cerkve od države, vendar pa tudi, da izobešanje desetih božjih zapovedi judovsko-krščanskih ver v vsakem primeru še ne pomeni kršitev ustave, ampak je potrebno vsak tak primer obravnavati posebej.
Večina sodnikov, ki so glasovali za prepoved zapovedi na sodiščih je menila, da so v sodnih palačah deset zapovedi izobesili povsem izven zgodovinskega konteksta z jasnim namenom promoviranja ene religije. Vrhovno sodišče ZDA je tokrat odločalo o božjih zapovedih prvič po letu 1980, ko je razveljavilo zakon zvezne države Kentucky, ki je zahteval božje zapovedi v vsaki učilnici javnih šol v državi.
Z obema odločitvama niso povsem zadovoljni ne na levi in ne na desni strani ameriškega političnega prostora. Vendar pa je razočaranje na desnici večje, saj naj bi šlo po njihovem za nadaljevanje liberalnega izpodrivanja krščanske vere iz javnega življenja. Organizacija "Američani za ločitev cerkve od države" vidi odločitev vrhovnega sodišča v pozitivni luči, saj je sodišče z odločitvijo jasno povedalo, da država ne sme razkazovati 10 zapovedi izključno za verske namene. Amerika je raznolika družba s številnimi verami, zato javni prostori ne bi smeli dajati prednost le eni od njih.
V teksaškem primeru je šlo za dva metra visok spomenik z božjimi zapovedmi v parku pred državnim kongresom v Austinu, ki je tam od leta 1961. Darovala ga je organizacija "Bratovščina orlov", ki je podobne spomenike razposlala po vseh ZDA. Teksaškega je financiral režiser Cecil B. DeMille za promocijo filmske uspešnice "Deset zapovedi". Do leta 2002 spomenik ni nikogar motil, dokler se ni pritožil brezposelni odvetnik. Dejstvo, da je spomenik v parku več kot 40 let brez težav stal skupaj z ostalimi spomeniki, je prispevalo k temu, da je večina sodnikov zavrnila pritožbo.
Predsednik vrhovnega sodišča William Rehnquist je po odločitvi sodišča zapisal, da je spomenik božjim zapovedim le eden od kipov v parku in da promocija sporočil v skladu z versko doktrino še ne krši prvega ustavnega amandmaja, ki kongresu prepoveduje ustanavljanje vere in omejevanje verske svobode.
Štirje sodniki, ki so glasovali proti tovrstnim božjim spomenikom na javnih krajih, pa so mnenja, da je tovrstno izražanje na javnih mestih potrebno prepovedati.
"Odločitev, da božje zapovedi ostanejo v parku je jasno sporočilo, da država podpira le enega in to je judovsko-krščanskega boga," je povedal sodnik glasovalne manjšine John Paul Stevens.