Čeprav še ne vedo, kdo je moril, so sodelavci Maxciela Pereire dos Santosa prepričani, da vedo, zakaj: zaradi njegovega boja proti izsekavanju gozda. Umrl je zaradi svojih prizadevanj v rezervatu Vale do Javari, so prepričani v sindikatu INA, ki predstavlja zaposlene v vladni agenciji Funai, zadolženi za avtohtona ljudstva v Braziliji. Omenjeni rezervat velja za območje z največjo koncentracijo plemen, s katerimi civilizacija še ni vzpostavila stika, na svetu. Hkrati je tarča nenehnih legalnih in nelegalnih poskusov, da bi tam začeli z izsekavanjem. Dos Santos, ki je kar pet let delal kot vodja rezervata, jih je uspešno ustavljal in s tem postal trn v peti tistim, ki v pragozdu vidijo predvsem zaslužek.
Brazilski okoljevarstveniki in borci za pravice avtohtonega prebivalstva so zaradi svojega delovanja že dolgo tarča napadov. Najbolj krvavo je bilo leto 2017, ko so ubili kar 57 aktivistov.
Od 1. januarja, ko je oblast v največji južnoameriški državi prevzel desničarski Jair Bolsonaro, je njihovo delo še težje. Vladni službi, zadolženi za varovanje deževnega gozda, je proračun oklestil za četrtino, medtem ko so za boj z gozdnimi požari po podatkih Reutersa letos namenili 23 odstotkov denarja manj kot lani. Hkrati so v tem času izdali za skoraj tretjino manj kazni zaradi okoljskega kriminala, postale pa so tudi nižje.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.