
Brđanina so spoznali za krivega zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, oprostili pa so ga obtožbe o genocidu.
Obtožen je bil etničnega čiščenja nesrbskega prebivalstva zlasti v mestih Banja Luka, Prijedor in Sanski Most med 1. aprilom in 31. decembrom 1992, vendar pa ga je sodišče te točke obtožnice oprostilo. Spoznan pa je bil za krivega za mučenje, deportacije in druge zločine proti bosanskim Muslimanom in Hrvatom.
Brđanin se je sicer v prvem nastopu pred sodiščem 17. julija 1999 izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice. Sojenje se je končalo februarja.
Haaško sodišče je v isti obtožnici obtožilo tudi poveljniku prvega krajinškega korpusa vojske Republike srbske, generala Momirja Talića, ki pa ga je 20. septembra 2002 zaradi neozdravljive bolezni začasno izpustilo. Talić je maja lani umrl v Beogradu.
Žrtve vojne razočarane
Žrtve preganjanja med vojno v BiH (1992-1995) so obsodile odločitev haaškega sodišča, ki je Brđanina oprostilo obtožbe o genocidu. Kot je opozoril predstavnik muslimanske skupine za izginule osebe Jasmin Odobašić, so doslej na območju Krajine izkopali trupla 3500 žrtev, večinoma civilistov. Med njimi je 13 odstotkov žensk in dva odstotka otrok.