Britanski mediji: Mayeva bo zaprosila za enoletno podaljšanje izstopa

Pred četrtkovim vrhom EU se britanska premierka Theresa May skuša izogniti brexitu brez dogovora. Kot je danes povedal njen tiskovni predstavnik, bo v pismu predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku predstavila načrt za preložitev brexita oz. dopolnitev 50.člena pogodbe o EU, predvidenega za 29. marec. Britanski mediji poročajo, da bo Mayeva zaprosila za enoletno podaljšanje izstopa, Tusk pa naj bi njeno pismo prejel drevi ali v sredo.

Še naprej si prizadevajo za sprejem ločitvenega sporazuma

Obenem si njena vlada še naprej prizadeva, da bi parlament v Londonu naposled sprejel ločitveni sporazum. Po poročanju tujih agencij se tako nadaljujejo pogovori, s katerimi skuša vlada prepričati poslance svoje Konservativne stranke in ulstrskih unionistov (DUP), naj vendarle podprejo sporazum. V primeru, da bi dogovor potrdili, bi britanska vlada zahtevala krajšo preložitev do 30. junija. V primeru tretje zavrnitve pa je opozorila na potrebo po precej daljši preložitvi izstopa iz povezave.

A predsednik spodnjega doma britanskega parlamenta John Bercow je v ponedeljek zavrnil možnost vnovičnega glasovanja o Mayinem dogovoru o brexitu, razen če ta ne bo "bistveno spremenjen". Ob tem je dejal, da lahko vlada predlaga nov predlog, a le, če ta ne bo "praktično enak" prejšnjemu. Svojo odločitev je obrazložil z dejstvom, da po pravilih parlamenta iz leta 1604 vlada ne more zahtevati, da se dvakrat glasuje o istem predlogu. "Če bo vlada predložila v glasovanje nov sporazum, ki ne bo enak ali praktično enak (kot tisti, ki je že bil zavrnjen), bo vse v redu," je poudaril Bercow.

Njegovo odločitev so z zadovoljstvom pozdravili tisti poslanci, ki si prizadevajo za t. i. 'trdi brexit' in v tem vidijo možnost, da Združeno kraljestvo odide brez dogovora. T. i. 'remainers' pa v odločitvi vidijo daljšo preložitev izhoda, ki bi lahko vodila tudi v drugi referendum o brexitu. 

V nasprotnem primeru se bo parlament skliceval na pravilo, ki ga je uporabil že večkrat, po besedah Bercowa v letih 1864, 1870, 1882, 1891 in 1912: "To pravilo je nujno, če želimo zagotoviti, da je čas parlamenta uporabljen racionalno in da se njegove odločitve spoštujejo." Pri tem pa EU vztraja, da se o sporazumu, o katerem sta se strani dogovorili novembra lani, ne bo več pogajala.

Evropski voditelji London pozivajo, naj jasno pove, kaj želi, in svarijo, da obstaja tveganje, da bo Združeno Kraljestvo povezavo 29. marca po 46 letih članstva zapustilo brez dogovora.

Teden odločilnih glasovanj prinesel krajšo preložitev brexita

Ločitveni sporazum so britanski poslanci sicer z veliko večino zavrnili že dvakrat. V preteklem tednu odločilnih glasovanj so poslanci sprva zavrnili dogovor o brexitu, dan zatem še izhod brez dogovora, naslednji dan so podprli vladni predlog, ki predvideva kratkoročni odlog izhoda iz EU ter vnovično glasovanje o Mayinem dogovoru oziroma da bo premierka zaprosila Bruselj za preložitev izhoda, a zgolj do 30. junija, v primeru da bi parlament do 20. marca (torej do jutri) potrdil ločitveni sporazum.

Mayeva si je v zadnjem tednu tako mrzlično prizadevala pridobiti zadostno podporo poslancev, s katero bi dogovor končno 'spravila' čez parlament, a, kot kaže, bo morala evropske voditelje, ki se bodo 21. marca zbrali v Bruslju, zaprositi za daljšo preložitev izstopa iz Evropske unije oziroma podaljšanje 50. člena pogodbe o EU. To bi med drugim lahko pomenilo, da bo Velika Britanija morala sodelovati na prihajajočih evropskih volitvah, ki bodo potekale konec maja.

V tem času bo morala, trenutno sicer močno razdeljena britanska politika, sprejeti odločitev o nadaljnjih korakih oziroma se premakniti s trenutne mrtve točke – ob tem se omenja možnost drugega referenduma o brexitu, nove volitve v Veliki Britaniji ali nov brexit dogovor. Britanski vladni viri medtem omenjajo možnost, da bi se Mayeva z Brusljem lahko dogovorila o daljši preložitvi, ki pa bi vsebovala posebno "klavzulo o izhodu", ki bi omogočila hitro prekinitev in izhod, v primeru da bi britanski parlament še pred evropskimi volitvami potrdil ločitveni sporazum.

Barnier svari pred ceno preložitve brexita

Glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier je danes v Bruslju posvaril pred gospodarsko in politično ceno preložitve brexita, ne glede na to, ali bo ta kratka ali dolga. Preložitev pomeni več negotovosti, ki bo imela ceno, je opozoril Barnier po koncu zasedanja ministrov EU za evropske zadeve, ki so izmenjali mnenja o trenutnem stanju glede brexita, načrtovanem za 29. marec. 

Barnier je poudaril, da mora imeti predlog britanske premierke jasno politično podporo doma. Če bo Mayeva za preložitev zaprosila pred vrhom, bodo voditelji članic unije preučili razloge in koristnost tega predloga, je pojasnil. Ob tem je glavni pogajalec EU izpostavil, da bosta ključni dve vprašanji: ali preložitev krepi možnost ratifikacije ločitvenega sporazuma in ali potrebuje britanska stran več časa za spremembo politične izjave o prihodnjih odnosih.

Pri slednjem gre za dobro znano stališče unije, da je pripravljena ponovno preučiti svoja pogajalska izhodišča, če britanska stran bistveno spremeni svoje ključno izhodišče, da ne želi biti ne v carinski uniji ne del notranjega trga.

Na vprašanja v povezavi z navedbami, da naj bi Mayeva zaprosila za kratko in dolgo preložitev oziroma za kratko preložitev, ki jo je mogoče podaljšati, ali za dolgo preložitev, ki jo je mogoče skrajšati, je Barnier odgovoril, da je treba počakati na predlog. Ob tem je poudaril, da mora biti dolga preložitev povezana z nekim novim elementom, medtem ko naj bi bila kratka mogoča, če bi Britanci potrebovali nekaj dodatnega časa za sprejetje potrebne zakonodaje v primeru potrditve ločitvenega sporazuma.

Barnier je znova opozoril tudi na možnost brexita brez dogovora. "Glasovanje proti brexitu brez dogovora ne preprečuje, da se to zgodi," je posvaril. Brexit brez dogovora se bo 29. marca zgodil, če ne bo soglasnega dogovora o preložitvi.