Merklova: Preložitev brexita do začetka leta 2020 je možna

Zgolj štiri dni preden naj bi Velika Britanija zapustila Evropsko unijo in le dan pred napovedanim vrhom EU, na katerem bodo evropski voditelji odločali o usodi brexita oziroma njegovi morebitni (vnovični) preložitvi, se je britanska premierka Theresa May sestala z nemško kanclerko Angelo Merkel.

Glavni namen srečanja pa naj bi bil prepričati evropska voditelja, da odobrita že drugo preložitev brexita, do 30. junija. A evropski voditelji, na čelu z Macronom, ki je pretekli teden dejal, da EU ne more biti talka politične krize v Veliki Britaniji v nedogled, so do prošnje dokaj zadržani - od uradnega Londona pričakujejo jasen načrt o nadaljnjih korakih.  

Mayeva in Merklova sta na poldrugo uro trajajočih pogovorih največ pozornosti posvetili britanski prošnji za preložitev izstopa do 30. junija. "Premierka je predstavila korake vlade, s katerimi bi uspešno zaključili proces brexita ter seznanila kanclerko s pogovori z opozicijo," so še sporočili iz kabineta Mayeve. Voditeljici sta sicer govorili tudi o razmerah v Jemnu in Libiji.

Po pogovorih je Merklova omenila možnost preložitve brexita do konca tega oziroma začetka leta 2020, poroča britanski BBC. Preložitev brexita "za nekaj mesecev do začetka leta 2020" je možna, je dejala Merklova.

Iz Berlina je britanska premierka odpotovala v Pariz na pogovore s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

"Nikoli nismo zavračali možnosti, da bi našli alternativno rešitev za izstop brez dogovora v okviru določenih pogojev in ne za vsako ceno," je dejal neimenovan pomočnik Macrona.

Kot je dodal, bi lahko za Združeno kraljestvo uvedli prehodno obdobje, v katerem bi se London držal pravil EU, ne bi pa imel pravice do soodločanja. "Obveze in tudi mehanizem za nadzorovanje bi morali biti jasni," je še povedal.

Tusk za daljšo preložitev brexita, a največ enoletno

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk predlaga v razpravo vrhu EU v sredo prožno preložitev brexita, ki bi trajala tako dolgo, kot bi bilo potrebno, a ne več kot eno leto, saj je treba po tem roku soglasno odločiti o nekaterih ključnih evropskih projektih. V tem primeru bi se bilo treba sicer dogovoriti o številnih pogojih.

Prožna preložitev pomeni, da bi se ta samodejno končala, ko bi obe strani ratificirali ločitveni sporazum. Združeno kraljestvo bi izstopilo, ko bi bilo na to pripravljeno. V primeru zastoja bi imelo čas tudi premisliti o strategiji glede brexita. Sedemindvajseterica pa bi se izognila ponavljanju vrhov o brexitu, pojasnjuje Tusk.

Zaradi skrbi glede tveganj, ki jih prinaša nadaljnja navzočnost odhajajoče Britanije v uniji za delovanje unije v času ključnih odločitev o njeni prihodnosti, se je treba po Tuskovih besedah dogovoriti o številnih pogojih: ločitvenega sporazuma se ne bo odpiralo, pogajanja o prihodnjih odnosih se ne bodo začela, mogoče pa so spremembe politične izjave o prihodnjih odnosih.

Poleg tega bi moralo Združeno kraljestvo zagotoviti lojalno sodelovanje tudi v tem ključnem obdobju, in to na način, ki izraža položaj odhajajoče članice. A Britanija bo v tem primeru ostala članica z vsemi pravicami in dolžnostmi, je izpostavil Tusk. Ob tem je spomnil tudi na možnost preklica sprožitve 50. člena pogodbe EU, ki opredeljuje izstop članice iz unije.

"Glede brexita ni lahkih rešitev. Vse omenjene možnosti imajo svoje prednosti in slabosti," je opozoril Tusk, posvaril pred negativnimi čustvi ter pozval k odprti, ustvarjalni in konstruktivni razpravi ter k spoštovanju Britanije, s katero se bo v vsakem primeru treba dogovoriti še o prihodnjih odnosih. "Nobena stran se ne sme čutiti ponižano na nobeni točki v tem težkem procesu," je še poudaril.

Tuji mediji: EU za preložitev brexita do konca tega leta

The Guardian je sicer poročal, da naj bi EU ponudila preložitev brexita do konca leta, torej do 31. decembra. Več držav članic, med njimi Francija, Slovenija, Grčija, Avstrija in Španija pa ostajajo skeptične do daljše preložitve. Francoski predsednik Macron naj bi bil trdno prepričan, da preložitev brexita ne sme trajati dlje od decembra 2019. 

Glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier naj bi sicer pozival evropske ministre, ki se srečujejo v Luksemburgu, naj odobrijo podaljšanje 50. člena zgolj do 30. junija, s tem pa naj bi pritisnili na britanske poslance, naj podprejo ločitveni sporazum. 

A namesto tega, naj bi več podpore imela ideja o daljši preložitvi izhoda Združenega kraljestva iz EU, še piše The Guardian, ki se zanaša na diplomatsko noto, ki naj bi jo pridobili njihovi novinarji. 

Več držav članic naj bi bilo namreč verjelo, da pogovori konzervativcev in laburistov ne bodo pripeljali nikamor. 

Že pred tem je Barnier na novinarski konferenci dejal, da bo dolžina preložitve odvisna od načrta, ki ga bo predstavila Mayeva, ter predvsem od utemeljitve, ki jo bo predstavila: "Dolžina preložitve - mora biti v skladu z namenom takšnega podaljšanja," kar pa je potrditev ločitvenega sporazuma, je še dejal Barnier. 

V ponedeljek zvečer je v telefonskem pogovoru z Mayevo nizozemski premier Mark Rutte dejal, da je ključnega pomena, da evropski voditelji vedo "kdaj in pod kakšnimi pogoji" bo Velika Britanija ratificirala ločitveni sporazum. Poleg tega naj bi bila Mayeva primorala obljubiti, da bo Velika Britanija upoštevala evropska pravila, vse do izstopa – tudi izvedba evropskih volitev pa se iz dneva v dan zdi vse verjetnejša. 

Pozno v ponedeljek zvečer je sicer britanski parlament potrdil zakon poslanke Yvette Cooper, katerega namen je preprečiti izhod brez dogovora, s tem pa sili premierko v preložitev brexita. Danes pa se nadaljujejo tudi pogovori med Mayevo in laburisti, ki so se začeli pretekli teden, a za zdaj medstrankarske rešitve za politično krizo na Otoku, niso dosegli. Premierka naj bi po poročanju britanskih medijev zavrnila zahtevo laburistov o carinski uniji: "Vlada se očitno ne bo premaknila s svojih rdečih linij," je dejal vodja laburistov Jeremy Corbyn. 

Kaj bo brexit pomenil za Slovence? 

Kljub vsem pogovorom, srečanjem in pogajanjem, izhod brez dogovora ostaja ena izmed verjetnejših možnosti. A kaj bi ta prinesel za Slovenijo? 

"Lahko zagotovim, da tudi v primeru trdega izstopa, komunikacija med Veliko Britanijo in evropsko celino ne bo prekinjena takoj. Imamo posebne dogovore, ki so jih potrdili tudi v Združenem kraljestvu, vendar z omejenim časovnim rokom in tudi z omejeno funkcionalnostjo," je v oddaji 24UR ZVEČER povedala Violeta Bulc, evropska komisarka za promet. 

"Letalske družbe bodo še vedno lahko letele med Evropo in Veliko Britanijo, vendar bo veljal samo princip točkovnega odnosa, torej iz evropskega v britansko letališče in obratno, ne bodo pa mogli pobirati potnikov za nadaljnjo potovanje." 

Enako naj bi veljalo za cestni promet, ki naj bi nekaj mesecev potekal brez prekinitev, "potem pa bo seveda potreben dogovor", še dodaja Bulčeva: "Zato smo sprejeli različne ukrepe za 9 do 12 mesecev tranzicijskega obdobja, v katerem pa bomo morali najti rešitve in dogovore, sicer bo sledila popolna prekinitev." 

Na Otok pa bomo še vedno lahko potovali s potnim listom ali osebno izkaznico, v tem prehodnem obdobju. 

Kaj pa bi črni scenarij pomenil za naše avtoprevoznike, ki vozijo v Veliko Britanijo? Bulčeva pravi, da v prehodnem obdobju, še posebej v prvih petih mesecih sprememb ne bo oziroma "se bo postopno zmanjševalo število operacij, ki jih bodo avtoprevozniki lahko opravili".

"Vsekakor si vsi želijo, da do trdega izhoda ne pride, obstaja pa bojazen, da se bo zgodil ponesreči," pa pravi Bulčeva in dodaja, da bo ključnega pomena srečanje predsednikov držav članic v tem tednu.