Tujina

Brez dogovora Amerik

Mar del Plata, 05. 11. 2005 08.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

Voditelji Amerik se niso dogovorili glede oblikovanja območja proste trgovine.

Bush navija za sprejem FTAA
Bush navija za sprejem FTAA FOTO: Reuters
Medsebojnemu srečanju v Mar del Plati se očitno izogibata ameriški in venezuelski predsednik, George Bush in Hugo Chavez. Oba vztrajata pri svojih stališčih. Prvi na oblikovanju FTAA, medtem ko drugi zagovarja socializem 21. stoletja. Predsednika sta bila tudi pri skupinskem fotografiranju daleč drug od drugega.

Voditelji 34 držav Severne, Srednje in Južne Amerike, z izjemo kubanskega predsednika Fidela Castra, ki ga na srečanje niso povabili, v argentinskem letovišču Mar del Plata nadaljujejo 4. vrh Amerik. Predsedniki oziroma njihovi predstavniki bodo na delovnih srečanjih skušali uskladiti besedilo sklepnega dokumenta, ki se zatika pri predlogu o oblikovanju območja proste trgovine Amerik (FTAA), ki si ga želi zlasti ameriški predsednik George Bush.

Osrednji temi tega vrhunskega srečanja političnih voditeljev držav Severne in Južne Amerike bi morali biti zaposlovanje in boj proti revščini, s katero se bori 222 od 512 milijonov prebivalcev Latinske Amerike. Vendar pa se med pogovori dotikajo predvsem FTAA. V nasprotju s prejšnjimi srečanji danes zjutraj, zadnji dan srečanja, besedilo sklepne deklaracije še ni bilo pripravljeno. Mnenja se krešejo zlasti okoli tega, ali naj bi predlog o oblikovanju FTAA vključili tudi v omenjeni dokument in v kakšni obliki.

Voditelji Amerik
Voditelji Amerik FOTO: Reuters

Razlike se pojavljajo med Mehiko na eni strani ter Argentino in Brazilijo na drugi. Mehiški predsednik Vicente Fox je članice južnoameriške carinske unije Mercosur, ki združuje Argentino, Brazilijo, Urugvaj in Paragvaj pozval, naj vsaj pristanejo na pogovore o FTAA. "Nihče ne zahteva, da je dokument potrebno podpisati. 29 držav se strinja, da je potrebno nadaljevati pot do dogovora, pet pa se s tem ne strinja," je med drugim presodil. Drugače je menil brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Kot je dejal, ko so ga povabili na srečanje, so bile tri teme, o katerih se je bilo potrebno pogovoriti v 24 urah, in sicer zaposlovanje, zaposlovanje in zaposlovanje. "Nihče pa mi ni omenil FTAA," je pristavil.

Po besedah da Silve bi bilo s pogovori o odpravi carinskih ovir na območju od Kanade do Čila potrebno počakati, dokler ne bodo sklenjeni ključni pogovori v okviru Svetovne trgovinske organizacije, ki bodo prihodnji mesec v Hongkongu. Vse, česar bi se lotili pred srečanjem WTO, bi lahko zmedlo dejstva, je še menil.

Vrh spremlja nasilje

Protesti v Mar del Plata
Protesti v Mar del Plata FOTO: Reuters

Še pred uradnim začetkom ameriškega vrha se je v Mar del Plati zbralo več deset tisoč protestnikov. Demonstracije so bile uperjene proti ZDA in njihovemu predsedniku Bushu.

Zamisel o FTAA oziroma območju proste trgovine od Kanade do Argentine, se je rodila leta 1994 na prvem Vrhu Amerik v Miamiju. Vendar pa njeno uresničitev zavirajo prepiri okrog znanih tem, kot so kmetijske subvencije, delavske pravice in druge omejitve.

Nasprotniki trdijo, da se je ideja o svobodni trgovini že izkazala za škodljivo. Med drugim ni uspela odpraviti revščine, neenakost naj bi se še povečevala, poleg tega pa so prepričani, da je prav svobodna trgovina kriva za gospodarski zlom Argentine.

Protestniki med drugim nasprotujejo Bushevi pobudi o FTAA, ki za mnoge v latinski Ameriki pomeni le novo pobudo za povečanje dobička korporacij iz ZDA na njihov račun. K uničenju FTAA je pozval tudi levičarski predsednik Venezuele Chavez. “Vsak od nas je prinesel lopato, kajti tu v Mar del Plata bo grob FTAA,” je dejal. Poleg njega je nasprotnike svobodne trgovine nagovoril še argentinski nogometni junak Diego Armando Maradona. S seboj je prinesel zastavo Kube, edine latinskoameriške države, ki na vrh ni bila povabljena.

Protesti v Mar del Plata
Protesti v Mar del Plata FOTO: Reuters

Sprva mirni protesti pa so po uradnem odprtju srečanja postali nasilni. Okoli tisoč ljudi je zažgalo banko in razbijalo izložbe trgovin, metalo molotovke in se spopadlo z varnostnimi silami, ki so odgovorile s solzivcem. Aretirali so 64 izgrednikov.