Svet prehodne vlade se je v dogovoru z ameriškimi silami 15. novembra lani namreč obvezal, da bo do 28. februarja pripravil prehodno ustavo. Oblikovanje ustave je le prvi korak na poti predaje suverenosti Iračanom, ki je predvidena za 30. junij. Kot je še dodal tiskovni predstavnik koalicijskih sil Jared Young, bo svet prehodne iraške vlade za zaprtimi vrati ponoči nadaljeval razpravo o spornih točkah ustave.
Med nekaterimi temeljnimi spornimi vprašanji so predvsem vloga islama v prihodnji ureditvi, stopnja samostojnosti Kurdov in pravni položaj žensk. "Člani sveta kljub temu ostajajo optimistični. In kot v vsaki demokraciji se doseganje pomembnega soglasja lahko izkaže za dolgotrajno in težavno," je dejal Young. Kot je dodal, gre za pomemben zgodovinski dokument, ne le za Irak temveč za vso regijo. "Mislim, da je vsebina dokumenta bolj pomembna kot datum," je zaključil Young.
Več uspeha za donatorski vrh
Države donatorke v Iraku, ki so se zbrale v prestolnici Združenih arabskih emiratov, pa so se strinjale, da odpišejo 60 odstotkov iraškega dolga, ki sicer obsega 120 milijard ameriških dolarjev, je dejal iraški minister za načrtovanje in razvoj Mahdi al-Hafez. Hafez je na začetku sestanka tudi pozval države, naj v okviru 33 milijard dolarjev, ki so jih države obljubile na donatorski konferenci v Madridu oktobra lani, financirajo 700 prioritetnih projekt obnove v Iraku v višini štirih milijard dolarjev. Ti projekti vključujejo področja izobraževanja, izgradnje električnega omrežja, zdravstva, vode, telekomunikacij in ustvarjanja novih delovnih mest, saj je po njegovih besedah brezposelnih kar 22 odstotkov ljudi.
