Brez dogovora o ustavni pogodbi

Evropska unija še ni blizu dogovora, kako se lotiti reševanja ustavne pogodbe, kar bo sicer glavna tema junijskega vrha, se je pokazalo na današnjem zasedanju zunanjih ministrov povezave v Bruslju. "Skoraj vsaka članica ima svoj pogled na problem, enotnosti pa ni," so dejali diplomatski viri. Slovenija sicer podpira podaljšanje obdobja premisleka še za leto dni, smiselne pa se ji zdijo tudi nekatere "začasne rešitve".

To je dejal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. "Treba bi bilo doreči nekatere začasne rešitve, 'morda začasno pogodbo', na podlagi katerih bi se učinkovitost povezave vendarle povečala. Te začasne rešitve bi sicer 'črpali' iz ustave," je menil Rupel ob robu zasedanja. Kot je razložil, bi se te "začasne rešitve" nanašale predvsem na sistem odločanja v Svetu EU, pa tudi na njegovo organizacijo ter organizacijo in delovanje Evropske komisije.

"To so stvari, ki jih je treba rešiti, če je ustava veljavna ali ne," je menil minister. Sicer pa je Rupel poudaril, da si Slovenija kot država, ki je ustavo ratificirala, njeno uveljavitev želi. "Ne smemo prizadeti tega, kar je bilo dobro storjeno - in ustavo so podpisali voditelji 25 vlad. Ne smemo prizadeti držav, ki so pogodbo ratificirale, pa tudi tistih ne, ki je niso. Obenem ne smemo prizadeti funkcionalnosti EU. Zato je treba obdobje premisleka podaljšati za eno leto," je dejal Rupel.

Nov poziv Beogradu

Ministri pa pregledali tudi razmere na Balkanu. Med drugim so Beograd znova pozvali, naj stori vse, da bodo vsi obtoženci na čelu z nekdanjim poveljnikom srbskih sil v BiH Ratkom Mladičem nemudoma izročeni Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Takoj ko bo polno sodelovanje s tribunalom doseženo, se bodo nadaljevala pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, so poudarili.

Opozorili pa so tudi na pomen "pravičnega in pravilno izvedenega referendumskega procesa v Črni gori" ter obe strani - črnogorsko in srbsko - pozvali, naj sprejmeta rezultat legitimno izvedenega referenduma o neodvisnosti, ki bo 21. maja. O konkretnih poreferendumskih scenarijih šefi diplomacij po navedbah virov niso razpravljali, so pa poudarili, da bodo po referendumu, ne glede na izid, potrebni neposredni pogovori med Beogradom in Podgorico "o poti naprej".

Ponudba Iranu in reševanje palestinskega vprašanja

V ospredju srečanja pa sta bila Iran in Palestina. EU je Iranu pripravljena ponuditi najmodernejšo jedrsko tehnologijo za civilno uporabo kot del svežnja, s katerim bo Teheran poskušala prepričati, naj se odpove svojemu jedrskemu programu, je napovedal visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana.

"Pokazati želimo Iranu, da nimamo nič proti uporabi jedrske energije za miroljubne namene. Predložili mu bomo načrt, projekt sodelovanja. Če bodo želeli zgraditi jedrske elektrarne, bodo v sodelovanju z EU in mednarodno skupnostjo imeli na voljo najboljšo in najzahtevnejšo tehnologijo. Če bodo ponudbo zavrnili, pa to pomeni, da želijo nekaj drugega," je dejal Solana.

Ministri so razpravljal tudi o tem, kako po zamrznitvi pomoči EU Palestincem vzpostaviti sistem, ki bi obšel vlado skrajnega islamskega gibanja Hamas, hkrati pa omogočil Palestincem dostop do sredstev, namenjenih za humanitarno pomoč. "Seveda se zavedamo resnosti položaja na palestinskih ozemljih, zato moramo delovati hitro," je dejala evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner. Po njenih besedah bi bilo možno ta "začasni mehanizem" vzpostaviti do junija, EU pa kot možnega posrednika med povezavo in Palestinci vidi njihovega predsednika Mahmuda Abasa.

O misiji v Kongu

Zunanji ministri so tudi poudarili, da bo EU pripravljena na izvedbo vojaške podporne misije za DR Kongo ob volitvah 30. junija. "EU bo v položaju zagotoviti pomemben prispevek za bolj stabilno in varno okolje v volilnem obdobju," je zapisano v skupni izjavi z zasedanja. "Ocenjujem, da se bo misija uspešno začela," je dejal tudi slovenski obrambni minister Karl Erjavec. Slovenija sicer namerava v misijo poslati dva častnika Slovenske vojske - eden bo delal na francoskem poveljstvu misije v Kinšasi, drugi pa v Nemčiji v podpornem poveljstvu.

Zunanji in obrambni ministri so sicer tudi pristali na podaljšanje podporne operacije v sudanski pokrajini Darfur, ponudili pa so tudi podporo ZN, ki naj bi v krizni pokrajini prevzeli mirovno misijo, zdaj še pod vodstvom Afriške unije.