Kot so nakazali diplomati, bi Bruselj zavezniško zaščito Turčije, ki edina od zaveznic meji neposredno na Irak in naj bi v morebitni vojni predstavljala pomembno ameriško oporišče, podprl le ob jasnem zagotovilu, da bo le obrambna in zveza Nato neposredno v pričakovanem vojaškem posredovanju ne bo sodelovala. Prav tako naj bi Bruselj zahteval, da se zaveznice obvežejo k stalnemu nadzoru iraške krize skozi Varnostni svet Združenih narodov, kar pomeni, da bi tudi načrtovani napad moral dobiti podlago v novi resoluciji.
Da bi prebil blokado in rešil krizo, ki jo je povzročil veto treh držav - Francije, Nemčije, Belgije - v začetku tedna, se danes že cel dan sestaja odbor za vojaško načrtovanje, ki združuje le 18 veleposlanikov, v njem ni Francije, vendar zaenkrat neuspešno. Po navedbah diplomatov Belgija soglasja še vedno ni pripravljena dati.
Nemčija se v to razpravo po diplomatskih navedbah ni vpletala oziroma bila v njej aktivna, Francija pa te možnosti nima, saj od leta 1966 ne sodeluje v zavezniških vojaških strukturah, zato je tudi v tem odboru ni. Kljub temu pa je po pričakovanju diplomatov, ki so bili še zjutraj precej optimistični, danes dogovor malo verjeten. Mogoče je celo, da bo preboj dosežen v ponedeljek, ob robu vrhunskega zasedanja Evropske unije o iraški krizi.
Kot je znano, soglasja na zahteve za vojaško zaščito Turčije Nemčija, Francija in Belgija doslej niso želele dati, ker se zavzemajo za mirno rešitev iraške krize in nadaljnje delo mednarodnih inšpektorjev za nadzor nad orožjem za množično uničevanje v Iraku ter menijo, da mora o nadaljnjih ukrepih glede iraške krize odločati Varnostni svet Združenih narodov. Tovrstna podpora vojaškemu posredovanju v Iraku bi po prepričanju teh treh držav že lahko pomenila zeleno luč za vojno.
Te tri države so v ponedeljek na ameriške zahteve vložile veto v okviru t. i. tihega postopka, po katerem je odločitev sprejeta, če nobena prestolnica ne sporoči svojih zadržkov. ZDA so od zavezništva zaščito za Turčijo in še vrsto drugih ukrepov, kot je nadomestitev ameriških sil na Balkanu in zaščita ameriških oporišč v Evropi, ne pa tudi neposredna vojaška udeležba v napadih na Irak, sicer zahtevale že sredi januarja, vendar zveza Nato vse odtlej zaradi nasprotovanja omenjene trojice soglasja ni dosegla.
Turčija pa je takoj po vetu trojice skladno z ustanovno pogodbo zveze Nato, konkretneje njenim četrtim členom, zahtevala nujna posvetovanja zaveznic, kar je v zavezništvu povzročilo eno najhujših kriz v njegovi že skoraj 54-letni zgodovini. Da bi jo preseglo, zavezništvo zdaj že cel teden išče način, kako vendarle Turčiji zagotoviti vsaj minimalno zaščito prek zagotovitve zavezniških radarskih letal vrste awacs, protijedrske zaščite in enot za boj proti biokemičnim napadom.
