Ameriški kongres je lani sprejel zakon o zaščiti ameriških vojakov, ki pravi, da bodo države izgubile vojaško pomoč, če do 1. julija 2003 ne bodo ratificirale dvostranskih sporazumov z ZDA o neizročanju ameriških vojakov Mednarodnemu sodišču za vojne zločine.
Izguba vojaške pomoči ne velja za države članice zveze Nato in nekatere druge zavezniške države, vendar pa po besedah tiskovnega predstavnika State Departmenta Richarda Boucherja, velja za sedem novih članic zveze Nato, med katerimi je tudi Slovenija.
Vojaško pomoč bodo seveda še naprej prejemale države, ki so z ZDA sklenile sporazume o zaščiti pred ICC oziroma, če so jih ratificirale. Poleg 18 članic zveze Nato velja izjema še za zavezniške države, kot so Izrael, Egipt, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Koreja, Japonska, Jordanija, Argentina, Bahrajn, Tajvan in Filipini. Nekatere med njimi so že podpisale sporazum z ZDA.
Boucher je dejal, da za sedem novih članic zveze Nato (Estonija, Litva, Latvija, Bolgarija, Romunija, Slovenija, Slovaška), ki formalno to še niso postale, avtomatično izvzetje ne velja. Zakon namreč posebej našteva države, ki jih prekinitev vojaške pomoči ne bo doletela, četudi ne bodo sklenile sporazuma glede ICC. Zakon prav tako predvideva, da lahko ameriški predsednik George Bush naknadno dovoli izjeme, če je nadaljevanje vojaških programov v določenih državah v nacionalnem interesu ZDA. To zanesljivo velja na primer za Kolumbijo in Romunijo, vlade novih članic zveze Nato pa srčno upajo, da bo tudi zanje.
Boucher je dejal, da pogovori o tem, katere države bodo še naprej prejemale pomoč, potekajo, vendar pa odločitve ne bodo hitre in enostavne, ker so omenjeni sporazumi za ZDA izrednega pomena in ne bodo odnehali s prizadevanji za njihovo sklenitev. Po Boucherjevih besedah naj bi prenehanje vojaške pomoči veljajo za okoli 35 držav, medtem ko je več kot 50 držav že podpisalo dvostranske sporazume z ZDA.
